V tednu od 5. 5. do 9. 5. 2025 bodo učenci 9. č prilagojenega programa naše šole skupaj s specialnima pedagoginjama Aleksandro Lampret Senčič in Silvo Škoberne obiskali mesto Estella na severovzhodu Španije. Veselimo se obiska še posebej zato, ker smo slab mesec nazaj gostili učence te šole pri nas in navezali prisrčne, prijateljske stike.

Ponedeljek, 5. 5. 2025

V ponedeljek smo se zelo zgodaj zjutraj že odpravili na pot proti Estelli. Vsi učenci so bili prvič na letalu in lahko se pohvalimo, da ni bilo prav nobenih težav, prav uživali so v tej novi izkušnji. Leteli smo v Madrid, nato pa se s kombijem odpravili proti Estelli. Občudovali smo pokrajino, ki se je odpirala pred nami, ugotavljali smo, kako velika je Španija, sploh v primerjavi s Slovenijo. Vozili smo se kar nekaj ur, da smo proti večeru končno prišli do cilja. Tam smo imeli prvo srečanje s Španci in podrobno predebatirali plan tega tedna in Erasmus cilje, ki jih bomo zasledovali s posameznimi aktivnostmi.

V pričakovanju na naš prvi skupni polet nad oblake.

Španski temperament v živahnih barvah je opaziti že v trgovinah.

Španska pokrajina La Rioja nas je očarala.

Plaza de los Fueros

Skozi Estello teče tudi Camino pot.

Torek, 6. 5. 2025

V torek smo se zgodaj odpravili peš iz našega začasnega doma v Estelli do naše šole gostiteljice. Tam nas je pričakalo prisrčno presenečenje – zemljevid Evrope z označenimi mobilnostmi v tem šolskem letu. V tem tednu gostijo tudi učence iz Francije in Portugalske. Danes smo spoznali kako uspešno inkluzivno so vključeni učenci v razrede. V vsakem razredu, s katerim smo danes bili na ogledu muzeja, je več otrok s posebnimi potrebami. Opažamo, da živijo inkluzijo. Seveda se pojavljajo težave, vendar jih znajo reševati z veliko strpnosti, pozitivizma in sprejemanja. Naši učenci se med vrstniki odlično počutijo, vključujejo jih v pogovore, igro, vse aktivnosti. Učitelji se vseskozi izobražujejo in medsebojno sodelujejo pri zanimivih projektih doma in po svetu (Azija, Afrika) in si širijo obzorja. Tak način inkluzije nas navdaja z optimizmom in smo hvaležni za to izkušnjo. Po uvodnem delu v šoli smo se odpravili na raziskovanje mesta Bilbao. Ogledali smo si Guggenheimov muzej moderne in sodobne umetnosti. Kar nekaj časa smo preživeli v njem in se čudili vsem instalacijam ter umetniškim delom. Po ogledu muzeja smo odšli še proti morju, kjer smo se sprehodili po peščeni obali in občudovali naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Seveda smo čas posvetili tudi druženju, razvijali komunikacijo v angleščini in se spoznavali.

Oglasna tabla Erasmus+, ki nas je pričakala pri vhodu v šolo.

V šoli je velik poudarek na razvijanju občutka solidarnosti, verjamejo, da se bodo otroci naučili delati timsko, deliti, spoštovati druge, popustiti, ko je treba, in skratka živeti skupaj. Verjamejo, da se je treba solidarnosti učiti v vsakdanjem življenju, da lahko otroci premagajo individualistična in sebična čustva, ki se pogosto pojavijo v zgodnjih letih.

Guggenheim nas je malce utrudil.

Učitelji Silva, Iranzu, Diego in Aleksandra.

Plaža na severu Španije v mestu Getxo v Biskajskem zalivu – Atlantski ocean.

Praznovali smo Aljažev 15. rojstni dan, najprej smo zapeli slovensko, španski prijatelji pa so mu zapeli vse najboljše tudi po špansko.

Špansko-slovenska ekipa.

Strokovni delavki spoznavava naše učence v povsem novi vlogi, tudi sami naju vidijo v drugačni luči. Vsi spoznavamo kako pomembno je, da v šolah vzgajamo mlade in odgovorne ter sočutne mladostnike, ki znajo biti samostojni in prijazni do vseh ljudi. Da ni ovira barva kože, ne različnost in drugačnost, da je majhnost tudi veličina, saj nas navdaja z zavedanjem, da kljub temu, da prihajamo iz majhnega kraja, za katerega jih večina še ni slišala, znamo biti vključujoči, uspešno komuniciramo, da nam znanje odpira pot, dobrosrčnost pa utira temelje poti. Zaradi takšnih projektov v Erasmusu lahko omogočamo otrokom nove poglede na svet, ki je vedno okoli nas, a ga vsi ne morejo videti in ne okusiti, če se ne bi vključevali v mobilnosti. Teden bo hitro minil, a izkušnje in spoznanja bodo ostala še dolgo. Naj nas tudi jutrišnji dan prijetno preseneti.

Sreda, 7. 5. 2025

Sreda je bila spet zelo zanimiva in polna novih dogodivščin ter spoznanj. Zjutraj smo se odpravili peš na šolo. Ogledali smo si šolo, ki je res prostorna in novejša, izvedeli smo, da je bila zgrajena pred 12. leti. Imajo tudi bar, v katerem si lahko učenci kupijo kakšen sendvič in pijačo.

Dopoldne smo imeli delavnici, na prvi smo skuhali tipične sladice, na drugi pa smo poslušali predstavitev Navarre – pokrajine v Španiji, kjer smo. Izvedeli smo zanimivosti o baskovskem jeziku in ugotavljali, da je podobno kot pri nas v Prekmurju in Primorju dvojezično okolje. Nato smo poslušali predstavitve učencev v angleščini, temu pa je sledila še delavnica “Two truths and a lie”, kjer smo se zabavali in še bolje spoznali. Po zanimivem dopoldnevu in obvezni španski malici – tortilji, pa smo se odpravili še v hribe. Najprej smo imeli pohod do naravnih znamenitosti v Baquedanu. Očaral nas je prelep slap in neokrnjena narava, ki nas je spominjala na Slovenijo. Po prijetnem sproščanju v naravi pa smo se odpeljali še na ogled sirarne Remiro, ki jo vodijo starši enega od učencev gostujoče šole. Pokazali so nam postopek predelave ovčjega mleka v sir in seveda pripravili tudi degustacijo njihovih sirov, ki so bili izvrstni. Večer se je zaključil v našem prijetnem apartmaju, kjer je učitelj Diego razložil svoji učenki še snov iz matematike, ki je ni razumela. Utrujeni od vseh doživetij smo popadali v postelje.

Sreda je prinesla nova spoznanja o vključevanju otrok v dejavnosti, kjer jezik ni ovira. Učenci so poleg praktičnih aktivnosti urili tudi socialne veščine in se aktivno vključevali v skupinsko delo. Zaradi že stkanih vezi si bolj zaupajo, zato je tudi igra o ugibanju kaj je res in kaj ni, bila uspešno izvedena, saj učenci že veliko vedo drug o drugemu. Neverjetno je bilo, kakšne podrobnosti so privrele na dan, npr. A nima brata, on je edinec, ti ne treniraš nogometa, ampak boks, ti nisi iz Sirije, ampak si iz Maroka… Na pohodu so naši učenci pokazali kako dobro se znajo vključiti tudi med pohodnike iz Francije in Portugalske, do pohodnikov so bili vljudni, prijazni in ustrežljivi. Skratka, bili sva ponosni na njih. Tudi španski kolegi so pohvalili vedenje naših učencev, saj so opažali, da brez težav sledijo skupinskim aktivnostim, so iznajdljivi in vedno na voljo za pomoč. Na obisku pri županji je naš Aljaž predal naše simbolno darilo, županja Estelle pa je izrazila željo po nadaljnjem povezovanju, dodobra se je pozanimala od kod prihajamo. Želi, da bi se v bodoče mesta šol, ki sodelujemo v Erasmusu povezovala. Podarili so nam tipične rdeče rutice, ki jih prebivalci Navarre ponosno nosijo ob vseh pomembnih praznikih in značke mesta. Danes smo spoznali, da jezik ni ovira, če si prizadevamo za skupno dobro pri projektih in sledimo skupnim ciljem. Angleščina je v pomoč, vsi pa se trudimo za komunikacijo v španščini in slovenščini. Kljub temu, da smo danes pri skupinskem delu bili “iz vseh vetrov”, je veter spoznanj pihal v eno smer, skupaj na poti do cilja.

Četrtek, 8. 5. 2025

Dan smo pričeli z odhodom proti obmorskemu mestu San Sebastianu. Mesto nas je pričakalo s prekrasnimi razgledi in mostovi. Ogledali smo si znamenitosti, med drugim tudi Plaza de la Constitución, trg, kjer so pred 200. leti pričeli prirejati bikoborbe. Zanimiv je predvsem zaradi ohranjenega ambientalnega načina stavb, kjer so med bikoborbami iz balkonov spremljali borbe, še danes so nad vrati sob vidne številke (številke vstopnic). Skozi lične uličice smo pot nadaljevali do akvarija, vseskozi nas je spremljala čudovita arhitektura vil, ohranjenih stavb, objektov, ki danes služijo v turistične namene.

Prvi izobraževalni postanek smo naredili v akvariju in pomorskem muzeju. Izvedeli smo veliko zanimivih zgodovinskih podatkov o ladjarstvu v preteklosti. Makete so bile mojstrsko detajlno narejene. Za tem smo si ogledali še živahnejši del akvarija, kjer smo občudovali različne morske živali, se učili o njihovih navadah, se prestrašili morskega psa in njegovih zob, videli kako potapljači hranijo ribe.

Po akvariju smo se odpravili na peščeno plažo čudovitega mesta San Sebastiana. Plaža velja za eno najlepših plaž v Evropi. Pogumnejši so tudi zaplavali v Atlantiku, ostali pa smo se prepustili sončnim žarkom in občudovanju lepot narave. Posebno doživetje je bilo igranje nogometa na pesku, lovljenje na peščenih površinah in igranje na igralih.

Ob povratku na avtobus smo si privoščili kepico okusnega sladoleda.

Kako učencu privzgojiti pozitiven odnos do kulturnih znamenitosti drugih dežel, do spoštovanja narave, biodiverzitete, ohranjanja planeta za zanamce?

Tako, da ga učimo in mu na konkreten način pokažemo, razložimo in utemeljimo zakaj počnemo to, kar počnemo. Eden izmed načinov je tudi izkušenjsko učenje v okviru projektov, kot je trenutni. Danes smo mlade ljudi povedli v okolje, kjer so sicer v omejenem in prirejenem prostoru lahko občudovali floro in favno morskega sveta. Učenci so občudovali tako majhne kot velike ribe, rastlinstvo oceanov in bili navdušeni nad morskimi konjički, raki in drugimi živalmi. Spoznavali smo zgodovino gradnje ladij in način življenja prebivalcev skozi zgodovinska obdobja čudovite pokrajine.

Mladim ljudem smo podali roko in skupaj smo odkrivali nova znanja, tako smo jim danes privzgajali nove vrednote. Veliko smo se poslušali, si razlagali in se pogovarjali.

Danes je bil dan spoznavanja novih tem, vsebin zgodovine in geografije ter zavedanja časa v katerem živimo.

Ob povratku nazaj v Estello so nas pozdravljali zvoki zvonov.

Petek, 9. 5. 2025

Prišel je zadnji dan našega druženja z vrstniki v Estelli. Dan je bil tako zapolnjen, da nismo uspeli dojeti, da je naš zadnji “delovni” dan v Španiji.

Jutro smo pričeli z delom v njihovi tehnični delavnici. S pomočjo učitelja smo izdelali slovensko Erasmus nizko gredo, v katero smo vsi skupaj posadili lavando in rožmarin. Pri vsakem obisku vedno posadijo gredo in število teh se veča skozi leta sodelovanja v Erasmusu.

Nato smo dopoldne nadaljevali v njihovi knjižnici, ki nas je očarala s svojim sproščenim duhom in nepozabnim razgledom na okoliške hribe.

Sledila je podelitev certifikatov Erasmus. Ravnateljica je podelila certifikate vsem učencem in učiteljem iz Slovenije, Portugalske in Francije, seveda na klasičen španski način s poljubom na obe lici.

Po podelitvi certifikatov smo se odpravili na športno druženje v plezalni center, kjer smo se preizkusili v plezanju po stenah z različnimi težavnostmi. Smeha ni zmanjkalo, saj smo tekmovali v igri tri v vrsto v mešanih skupinah. Naši učenci so se zopet izvrstno odrezali.

Po plezanju smo se odpravili nazaj v šolo, kjer smo imeli kosilo, ki so ga pripravili starši učencev iz Španije. Ker izhajajo iz družin, ki izvirajo iz različnih delov sveta, je bila to prava svetovna kuhinja. Zelo nam je bila všeč hladna ekvadorska juha z rakci in limono, maroške pite z gobami in sirom, tortilje s krompirjem in čebulo, šparglji z omako, če naštejemo samo nekatere. Seveda tudi sladice niso manjkale, poskusili smo španske sladice, kot so cheescake – sirova torta, flan – podobno kot creme brulee, pa tudi sladice, ki smo jih sami pripravljali v šoli v torek niso manjkale. Po obilnem kosilu smo morali izgubiti nekaj kalorij, ki smo jih hitro odpravili na nogometnem igrišču pri šoli.

Popoldne smo preživeli v raziskovanju Estelle, obiskali smo znameniti most Puente Picudo pod katerim teže reka Ega. Originalni most je bil zgrajen v 12. stoletju, vendar je bil med vojno leta 1873 zrušen, po tem pa so zgradili nov most po originalnih načrtih v poznem 19. stoletju. Ogledali smo si tudi San Pedro de la Rúa, najstarejšo cerkev v Estelli iz 12. stoletja.

Popoldne smo želeli zaključiti z zadnjo nogometno tekmo Slovenija – Španija, saj še vedno vodijo Španci od njihovega obiska v Sloveniji. To željo nam je prekrižal dež, tako da smo tekmo prestavili na naše naslednje snidenje.

Slovo je bilo težko, objemi so se ponavljali in solze so tekle. Zvečer smo zbrali vtise in doživljaje tega tedna in pred spanjem zaigrali še igro Uno z nagrado za zmagovalca, da jutri ne bo treba pomagati pri pospravljanju posode po zajtrku. Zmaga je šla v roke našemu Sebastjanu.

Izkušnje, ki smo jih pridobili na tej Erasmus mobilnosti tako učenci kot učiteljici spremljevalki, so nepozabne in jih bomo v srcu nosili s sabo vso življenje.

Teden dni je naokoli, na kratko lahko strnemo misli in se ozremo nazaj. Ko smo v šoli evalvirali dejavnosti tega tedna, so učenci komentirali, da jih je bilo za en mesec, ne za teden dni. Na šoli so se potrudili in nam z dejavnostmi pri pouku in obšolskih aktivnostih zapolnili dneve, za naš prosti čas niti ni bilo odmerjenih minut. Učenci so izkusili “celodnevno šolo”. Refleksija misli bo prišla za nami, ko bomo že doma, pri tako intenzivnih dejavnostih potrebujemo čas, da dogodke ponotranjimo. Izkušenjsko učenje je zelo pomembno, potrebuje pa veliko vložene energije, da lahko uspešno raste. Otroci so lahko v tem tednu razvijali socialni in kulturni kapital in bili hvaležni za izkušnjo. Novi kraji, novi ljudje in lepi spomini. Pozitivna naravnanost strokovnih delavcev, ki v inkluzivno šolo vlagajo veliko osebnega elana, empatije, šteje. Kje se vidi? Na licih otrok, v objemih, stisku rok. Vsi učenci, ki so danes na zaključku predstavili jedi svoje rodne domovine ali domovine svojih staršev, so nas očarali s svojo gostoljubnostjo, vedeli smo, da so njihove mame včeraj popoldan in zvečer pripravljale jedi, mi smo se pozno vračali domov. Odnosi štejejo. Zato je bilo še toliko bolj hudo, ko je prišel čas zadnjega objema. Kdo ve, če se bodo učenci še kdaj videli, še kdaj srečali? Prepričani smo, da bo ta izkušnja tudi v bodočih letih otrok lep spomin na Erasmus izkušnjo. Osebno si želiva, da bi učenci z manj priložnostmi imeli možnost takšne življenjske šole doživljati tudi v bodoče. Ko smo analizirali sistem inkluzivnega vključevanja vseh otrok v oddelkih redne šole, smo se s portugalskimi in španskimi kolegi pogovarjali o prednostih in pomanjkljivostih sistema. Res je, da ni vse zlato kar se sveti, prav tako pa je tudi res, da ne veš, če ne poizkusiš. Integracija ni inkluzija in naš sistem, ki ga izvajamo na šoli, kjer so učenci prilagojenega programa pod isto streho z rednim programom, je dober. Zato, ker lahko otrok v njemu primernem tempu razvija svoje potenciale. Strokovno imamo specialni pedagogi povsod podobne izzive. Na šoli nama je bilo všeč, da imajo učenci možnost koriščenja prostora pri dežurnem svetovalnem delavcu, če zaradi kakršnihkoli razlogov ne sodeluje pri pouku… Učence v šolo vsak dan pripelje petdeset šolskih avtobusov, učenci vstopajo v šolo ob zvonjenju, pred šolo se do zvonjenja pogovarjajo, igrajo z žogo, potem pa se odpravijo v razrede k pouku, vse poteka mirno in organizirano. Naši učenci so danes sodelovali pri urah pouka in bili zelo aktivni. Naj nas še dolgo spremljajo misli na čudovito Erasmus izkušnjo.

Učiteljici spremljevalki Aleksandra in Silva

Erasmus mobilnosti

Sodelavki, učenci, vsi, za izmenjavo srce nam gori.

Estella nas kliče in  Španija vabi,
kjer znanje in kultura nista v pozabi.
Po ulicah starodavnih stopamo,
z Navarre si s soncem dan polepšamo.

Mobilnost odpira pogled v svet,
učimo se, kako povezati jezik in splet.
Iz razreda v življenje stopimo,
izkušnje v srce in pete natrosimo.

Čakamo let, ki nas ponese,
da novo znanje nam k nam prinese.
Verjamemo v moč srečanja,
v smeh, spoznanja in nova dogajanja.

V Pamploni pristajamo brez skrbi,
v Estello avtobus oddrvi.
Španska gostoljubnost nas prevzame,
vsaka družina toplino nam izkaže.
Zdaj so še vrstniki prijatelji postali,
skupaj smo učili se, peli, kuhali, raziskovali.

Sonce nad baskovsko deželo sije,
in naše veselje se še v sliki razkrije.

Mobilnost se sklene v objemu začeta,
solze privrejo na dan ob misli slovesa.
Razgledov, spominov, novih besed –
izmenjava je več kot samo en izlet.

Torbe in kovčki se spogledujejo
v glavi pa novi načrti nastajajo.

Estella zares se nam je zgodila,
izmenjava nas je globoko prevzela in združila.
Skupaj spoznavamo svet in ljudi –
kdo ve kako nam mobilnost še novih spoznanj dodeli?

Sobota, 10. 5. 2025

V soboto smo se z mešanimi občutki poslovili od Estelle, učenec Anas se je samoiniciativno prišel še posloviti od nas, ker je prejšnji dan imel obveznosti zvečer in se ni poslovil. Na ulici Estelle so imeli tradicionalne plese, kot nalašč za naše slovo. Mi pa smo polni doživetij odšli na dolgo pot proti domu. Veseli, da spet vidimo svoje najdražje in žalostni ker zapuščamo to lepo deželo Navarro in srčne ljudi, ki živijo v njej.