Naši gostje so srečno prispeli iz Madžarske. Po večurni vožnji z vlakom so popoldne preživeli z družinami, učiteljice pa smo odpeljali na kratko ekskurzijo v Olimje, kjer smo si ogledali samostan, zeliščni vrt, čokoladnico in nahranile jelene na Jelenovem grebenu.
Sreda, 2.dan
Z našimi gosti smo se odpravili v Ljubljano, si ogledali mestne znamenitosti, obiskali Muzej iluzij in se povzpeli na grad. Preživeli smo lep pomladni dan v naši prestolnici.
Četrtek, 3.dan
Danes smo se srečali v šoli, spoznavali pouk in nove sošolce, ter sodelovali pri pouku. Popoldne smo preživeli na šolske plesu, kjer smo spoznavali slovensko in madžarsko glasbo.
Petek, 4.dan
Po pouku smo se odpravili v Zgornji trg in si ogledali Rifniški muzej in Ipavčevo hišo. Po kosilu pa smo se odpravili na vrh Resevne, se povzpeli na stolp in ujeli zadnji razgled na Šentjur. Ob odličnem štrudlju smo podelili priznanja in medalje za sodelovanje v Erasmus projektu.
Sobota, 5.dan
Time to say Goodbye to our new friends from Hungary.
Pri današnji delavnici so učenci s pomočjo kartic prepoznavali svoje počutje in ga opisovali. Spoznali so paleto čustev in, da ne delujemo vsak dan z enakimi občutji. Tudi v konfliktnih situacijah je treba znati svoja čustva ustrezno izraziti. Ni vseeno kako povemo kaj nas ujezi in kako se vedemo ob tem. Učili smo se kako sklepati in vzdrževati dobre medosebne odnose, kaj je pri tem pomembno in kako se pri tem vedemo. Pomembno je, da tudi pri drugih prepoznavamo čustva in da jih poskušamo razumeti. Pri tem so nam bile kartice v pomoč.
Kaj je pomembno? Pri drugi vaji smo se pogovarjali kako pomembno je, da drug drugemu v razredu znamo prisluhniti, se medsebojno ustrezno pogovarjati in kako je pomembno, če znamo prepoznati čustvene reakcije sošolca, da znamo potem ustrezno odreagirati. Učenci so povedali, da ni prav, da se sošolcem ob težavah posmehujemo, prav je, da mu znamo pomagati. Tudi, če se ujezimo, ni nič narobe, prav je, da prepoznamo to čustvo in da ustrezno reagiramo. Kako uravnavamo jezo pa se bomo pogovarjali drugič.
Kako se danes počutim? V nadaljevanju so učenci prepoznavali svoje počutje, s predlogo so si pomagali pri ozaveščanju kaj se v dani situaciji dogaja v njihovem telesu in kako, kje to občutijo. Osredotočali so se nase v danem trenutku, situaciji. Povedali so, kako pomembno je, da se o svojih občutkih, pogovarjamo, da se znamo čim bolj soočati z različnimi čustvi, občutki. Rešili smo tudi dve razredni zagati, kar pa je bilo pri tem delu delavnice zelo pomembno.
Na današnji delavnici smo se preizkusili v več različnih igrah s katerimi smo urili naše socialne veščine.
Žogica potuje
Pri prvi igri so učenci urili besedno izražanje z gibanjem. Z različnimi vajami so ob lovljenju žoge govorili o preživljanju prostega časa, načrtovanju popoldanskih dejavnostih, počutju. Pri refleksiji so učenci povedali, da je potrebno vložiti več energije v izvajanje obeh dejavnosti. Vajo bodo še ponovili.
Tibip, tibip, tibap
Z vajo smo se povezovali, krepili skupinsko sodelovanje, se sproščali, se veliko smejali. Učenci so pri izgovarjanju besed krepili pozornost in koncentracijo, pri obračanju kroga pa smo marsikdaj tudi počakali, saj nas je smeh prehitel. Ker se vsak dan soočamo z velikim številom informacij, jih je treba kdaj znati tudi selekcionirati, s tem tudi zmanjšujemo vsakodnevni stres. Humor nam pri tem pomaga. Tibip smo popestrili s prijemanjem za nos, udarjanjem po nogi, itd. nekaj časa smo posvetili plosku in vrtenju okoli osi. Z izvajanjem vaje so bili učenci zelo zadovoljni in jo bodo še ponovili. Je primerna tudi za dejavnosti med odmorom.
1,2,3 S socialno igro, kjer v skupini po tri štejemo in obračamo vrstni red, smo bili predvsem pozorni na smer kroga in na slišano besedo. Seveda smeha ni manjkalo.
Po igrah so učenci izrazili zadovoljstvo, povedali so, da je igra z vrtenjem okoli osi bila lažja, saj jim je dala več časa za razmišljanje, da so lahko premislili katera beseda je na vrsti. Pogovorili smo se tudi o razporejanju časa na sploh.
Mali in veliki ne Pri tej dejavnosti so učenci najprej poslušali zgodbo Veliki in mali Ne (Frei, 1996, str.85). Učenci so izrazili svoje mnenje in ob zgodbi poskušali razložiti njen pomen, pri tem pa sem jim pomagala z vodenimi vprašanji. Vsak udeleženec je ponovil kar že vemo o besedi ne in obnovili smo poglavje o varovanju naših pravic in odgovornosti. Pri trditvah so učenci razlagali svoje mnenje in vadili kako se postaviti zase.
Današnji dan so učenci uresničili zadani cilj, ki so si ga postavili pri prejšnji delavnici, igrali so se s sošolci po lastni izbiri. Po sankanju so se v razredu družili in se medsebojno spoznavali tudi pri družabnih igrah. Vsi so povedali, da so se imeli zelo, zelo lepo. V nadaljevanju smo se pogovarjali o medsebojnem komuniciranju in kaj vse nam je pomembno pri medsebojni izmenjavi idej, misli. Učenci so povedali, da jim veliko pomeni, če jih sošolci poslušajo, jih pri tem gledajo. Vadili smo prijazne poglede in si zadali skrivno misijo izmenjevanja prijaznih pogledov v naslednjem tednu. Oponašali pa smo tudi naše namrščene obraze, se spominjali kakšni smo pri izražanju čustev veselja, jeze. Evalvacija dela Učenci so svoje delo evalvirali v obliki plakata, kjer so iz lastnih izkušenj zapisali kaj jim pomeni sodelovanje v razredu, kdaj dobro sodelujejo ter česa ne bi priporočali pri medsebojnem povezovanju. Pri izdelovanju plakata so medsebojno konstruktivno sodelovali, si izmenjevali ideje, lepili sličice in dajali plakatu oseben pečat. Izhajajoč iz lastnih izkušenj, so učenci reflektirali, da sodelujejo, če se pogovarjajo, ko delajo v timu, ko se družijo, ko poslušajo različne želje, da se povezujejo v skupine, da dobro komunicirajo. Dobro sodelujejo, ko so veseli in zadovoljni, ko so drugi prijazni do njih, ko se ne kregajo, ko imajo enako vizijo, ko se igrajo s prijatelji. Priporočali ne bi nasilja, žaljenja, kletvic, ne poslušanja, kreganja, prekinjanja med govorjenjem drugega. Učenci so pri izdelavi plakata bili ustvarjalni, izhajali so iz sebe, se fokusirali na lastne misli, izkušnje, zato je naloga za učence bila kar zahtevna. Veliko so razmišljali, razpravljali, si obračali list plakata, da so lahko zapisali vse svoje misli in izkušnje. Ker je bilo delo odlično opravljeno in so učenci vložili vanj veliko truda, se bomo naslednjič nagradili. Za konec pa smo se igrali še igro Dan- noč in tako zaokrožili z igralnim dnevom. Naslednjič pa se bomo pogovarjali o primernem komuniciranju.
Zgodba mojega dneva Pri tokratni delavnici so učenci v prvem delu reflektirali dobre momente v dnevu. Osredotočali so se na lastno aktivnost pri pouku, prepoznavali so svoje dobre ideje pri igri in pri delu. Veliko časa smo namenili pogovoru o počutju, pri tem je v krogu potoval tudi naš ježek. Učenci so s prilagajanjem drugim in poslušanjem drugih izmenjevali izkušnje, s katerimi so krepili medsebojno sodelovanje, strpnost. Delavniška naloga, kjer je bilo treba predstaviti sebe in uspešne lastne aktivnosti, je zahtevala kar nekaj motivacije. Na koncu so učenci reflektirali, da so morali v poslušanje vložiti veliko truda, saj je nekaterim težko počakati na vrsto, zato so se morali še toliko bolj potruditi. Ježek pa je bil pri tem v spodbudo. Prepoznavamo pozitivne lastnosti sošolca, sošolke Z vajo smo se osredotočali na prepoznavanje pozitivnih lastnosti pri sošolcih, sošolkah, s čimer krepimo medsebojno sodelovanje, empatijo. Učenci so na hrbtno stran lista vsakemu izmed sošolcev zapisali trditev, s katero so prepoznavali dobre, pozitivne lastnosti sošolcev. Pri izvajanju vaje so učenci osmislili način zapisovanja, da je vsak lahko prišel na vrsto, postavili so se v vlakec in si izmenjevali mesta. Z iskanjem pozitivnih lastnosti so bili razmišljujoči, dogovarjali so se tudi o tempu pisanja, saj je nekdo bil počasnejši, drugi malo hitrejši. Po opravljenih zapisih so odlepili »hrbtne liste« in vsak izmed učencev je prebral misli sošolcev. Po branju smo vsakemu zaploskali, učenci pa so povedali, da se dobro, lepo in super počutijo. »Lepo je prebrati kaj so sošolci dobrega prepoznali v meni, » je menil eden izmed učencev. Vsi učenci so reflektirali, da vaja dobro dene pri spodbujanju samozavesti, samopodobe, izjave pa so jih tako navdušile, da si bodo zapise dali doma na vidno mesto. Pozitivno spremljanje pripomore k spodbujanju močnih področij otrok in krepi medsebojno razredno sodelovanje. Lepa beseda lepo mesto najde.
Pri današnji delavnici so učenci aktivno ustvarjali in krepili medosebne odnose. Učenci so se osredotočali na izvajanje konkretnega izdelka, podajali svoje ideje za delo, se dejavno povezovali in sodelovali. Medsebojno so spoznavali načine razmišljanja pri postavljeni nalogi, usmerjeni so bili na izvrševanje dejavnosti pri strukturirani situaciji. Moje počutje Učenci so z ježkom prepoznavali svoje počutje, aktivno poslušali sošolce, trudili so se zadrževati pozornost, medtem, ko so sošolci v krogu pripovedovali. Timsko delo, gradimo gnezdo Pri tej vaji so učenci krepili timsko delo. V štirih skupinah so izdelovali gnezdo za jajce. Pozorno so poslušali navodila, nato pa so si v skupinah razdelili naloge in se lotili gradnje gnezda za jajce. Pri delu v skupini je vsak učenec bil odgovoren za svoj prispevek pri gradnji gnezda, pri svojem delu so vajo dokončali na način, za katerega so menili, da je po njihovem mnenju bil najboljši. Tempo dela so prilagajali skupini. Člani skupine so pri izdelavi gnezd potrebovali drug drugega, da so lahko uspešno dokončali gnezdo. Pri tem su uporabili kar nekaj časopisnih strani in veliko selotejpa. Gradili so gnezda za orla, štorklji, vrani, sraki. Učenci so drug drugemu dajali predloge za delo, soodločali pri gradnji. V skupinah so učenci krepili sodelovanje in se urili pri timskem delu. Trudili so se pri medsebojni izmenjavi informacij, jih prenašali, se fokusirali na skupinsko delo. Veliko energije so učenci vložili v reševanje skupinske naloge, se usmerjali na delo, se medsebojno spodbujali. Predvsem pa so v delo vlagali veliko energije, da je bilo delo pravočasno končano, saj nas je čakal tudi konkreten preizkus opravljene naloge. Vsak spust jajca v gnezdo smo pospremili z glasnim spodbujanjem. Vsa gnezda so bila uspešno zgrajena in so uspešno prestala spust jajca. Pričakovanje zaradi morebitnega razbitja je bilo še toliko večje. Učenci in učiteljica so nagradili vsako skupino z aplavzom.
Kaj mi pomeni sodelovanje v razredu? Po gradnji nas je čakala evalvacija, ki smo jo nadgradili z oblikovanjem dveh plakatov. Učenci so prepoznavali dobre momente pri skupnem sodelovanju, izhajali so iz konkretne izkušnje. Nastala sta dva plakata, izsledke pa bomo utrdili naslednjič, ko bomo pogledali katere veščine so se otrokom zdele pomembne pri medsebojnem sodelovanju in zakaj so se tako odločili. Z današnjo dinamično delavnico so učenci krepili timsko delo, spoznavali načine sodelovanja, ki so jih pripeljali do skupnega cilja. Gradnja je bila uspešna.
V sredo, na dan zaljubljencev, smo izpeljali drugo srečanje eTwinning. Tema srečanja sta bili kulinarika in legende našega kraja. Učenci so posneli video, v katerem so prikazali postopek priprave matevža, kranjske klobase in repe. Učenki sta kot legendo našega kraja predstavili Svetega Jurija. Tokrat smo imeli med srečanjem prav posebnega gosta, in sicer g.ravnatelja, kateri se je preizkusil v znanju italijanščine. Partnerske učiteljice in učenci so bili navdušeni nad njegovim znanjem in ga nagradili z bučnim aplavzom.
V tem tednu so pri nas na obisku učenci iz mesta Los Barrios (Španija).
V ponedeljek, 5. 2. so si ogledali našo šolo skupaj z učenci, ki jih v tem tednu gostijo v svojih domovih. Dobrodošlico jim je v imenu župana izrekla tudi Edita Methans Šarlah. Zvečer smo priredili Erasmus+ ples, na katerem je bilo veliko glasbe, plesa in druženja.
Španci so potovali cel dan iz oddaljenega Los Barriosa, še zadnji postanek v Mariboru pred prihodom v Šentjur v nedeljo zvečer.
Pozdrav španskih učiteljev Antonia in Miguela v imenu župana in Občine Šentjur s strani gospe Edite Methans Šarlah. Iz leve: Antonio Guevara de la Torre, Miguel Ángel Márquez Navarro, ga. Edita M. Šarlah in ravnatelj mag. Jure Radišek
Španski učenci so si z zanimanjem ogledali našo šolo in ugotavljali podobnosti in razlike med njima.
Valentinov Erasmus+ ples, kjer so se učenci spoznali še skozi glasbo in ples.
V torek, 6. 2. so z našimi učenci gostitelji odšli na Kope, kjer so se preizkusili v smučanju, nekateri od njih so to storili prvič v svojem življenju.
V sredo, 7. 2. so se odpravili v Celje na ogled mesta, muzeja, nato pa so se odpravili na Stari grad Celje. Bilo je zelo zanimivo in dinamično. Zvečer pa so se še zadnjič podružili s svojimi družinami gostiteljicami v Šentjurju, ki so se zelo potrudile, da so se v teh dneh počutili dobro pri nas. Fantje so odigrali tekmo v nogometu Slovenija – Španija.
V četrtek, 8. 2. so se španski učenci poslovili od svojih gostiteljev v Šentjurju in se odpravili proti Ljubljani. Tam so jih prisrčno sprejeli učenci Osnovne šole Savsko naselje iz Ljubljane. Ogledali so si glavne znamenitosti našega glavnega mesta. Zelo so se zabavali na drsališču pred Plečnikovimi arkadami, učenci iz Ljubljane pa so jim na tromostovju zapeli še slovensko himno, kot se za ta praznični dan spodobi. Odšli so tudi na ogled nekaterih muzejev, saj so bili na današnji praznik vsi odprti. Prvi njihovi vtisi o Ljubljani so bili, da je zelo zanimiva, všeč jim je bilo tudi, da je možno center prehoditi peš.
Prihod pred Hostel Celica v LjubljaniVodenje ljubljanskih učencev NUK
V petek, 9. 2. so si gostujoči učenci ogledali Osnovno šolo Savsko naselje. Ogledali so si prostore šole in se pomerili v namiznem tenisu ter badmintonu z vrstniki iz Ljubljane. Šola je trenutno na koncu celotne prenove in je opremljena z najsodobnejšo IKT opremo. Ogledali so si tudi prenovljeno igrišče Luke Dončića in zadeli nekaj trojk. Na koncu dneva so se okrepčali še s tradicionalnim slovenskim kosilom – matevžem, kislo repo in pečenicami. Slovo je bilo ganljivo, saj smo v tem tednu navezali pristne stike in se že veselimo obiska z našimi učenci v mesecu aprilu.
Pozdravila sta jih ravnateljica mag. Verica Šenica Pavletič in pomočnik ravnateljice Primož Bevc.
Računalniška učilnicaŠpanija – SlovenijaPrireditvena dvoranaGospodinjska učilnicaBazenTradicionalno slovensko kosiloIgrišče Luke DončićaObiskal nas je zvezdnik