Pri današnji delavnici so učenci s pomočjo kartic prepoznavali svoje počutje in ga opisovali. Spoznali
so paleto čustev in, da ne delujemo vsak dan z enakimi občutji.
Tudi v konfliktnih situacijah je treba znati svoja čustva ustrezno izraziti. Ni vseeno kako povemo kaj
nas ujezi in kako se vedemo ob tem. Učili smo se kako sklepati in vzdrževati dobre medosebne
odnose, kaj je pri tem pomembno in kako se pri tem vedemo.
Pomembno je, da tudi pri drugih prepoznavamo čustva in da jih poskušamo razumeti. Pri tem so nam
bile kartice v pomoč.

Kaj je pomembno?
Pri drugi vaji smo se pogovarjali kako pomembno je, da drug drugemu v razredu znamo prisluhniti, se
medsebojno ustrezno pogovarjati in kako je pomembno, če znamo prepoznati čustvene reakcije
sošolca, da znamo potem ustrezno odreagirati. Učenci so povedali, da ni prav, da se sošolcem ob
težavah posmehujemo, prav je, da mu znamo pomagati. Tudi, če se ujezimo, ni nič narobe, prav je, da
prepoznamo to čustvo in da ustrezno reagiramo. Kako uravnavamo jezo pa se bomo pogovarjali
drugič.

Kako se danes počutim?
V nadaljevanju so učenci prepoznavali svoje počutje, s predlogo so si pomagali pri ozaveščanju kaj se
v dani situaciji dogaja v njihovem telesu in kako, kje to občutijo. Osredotočali so se nase v danem
trenutku, situaciji. Povedali so, kako pomembno je, da se o svojih občutkih, pogovarjamo, da se
znamo čim bolj soočati z različnimi čustvi, občutki.
Rešili smo tudi dve razredni zagati, kar pa je bilo pri tem delu delavnice zelo pomembno.

Na današnji delavnici smo se preizkusili v več različnih igrah s katerimi smo urili naše socialne veščine.

Žogica potuje

Pri prvi igri so učenci urili besedno izražanje z gibanjem. Z različnimi vajami so ob lovljenju žoge
govorili o preživljanju prostega časa, načrtovanju popoldanskih dejavnostih, počutju.
Pri refleksiji so učenci povedali, da je potrebno vložiti več energije v izvajanje obeh dejavnosti.
Vajo bodo še ponovili.

Tibip, tibip, tibap

Z vajo smo se povezovali, krepili skupinsko sodelovanje, se sproščali, se veliko smejali. Učenci so pri
izgovarjanju besed krepili pozornost in koncentracijo, pri obračanju kroga pa smo marsikdaj tudi
počakali, saj nas je smeh prehitel. Ker se vsak dan soočamo z velikim številom informacij, jih je treba
kdaj znati tudi selekcionirati, s tem tudi zmanjšujemo vsakodnevni stres. Humor nam pri tem
pomaga. Tibip smo popestrili s prijemanjem za nos, udarjanjem po nogi, itd. nekaj časa smo posvetili
plosku in vrtenju okoli osi.
Z izvajanjem vaje so bili učenci zelo zadovoljni in jo bodo še ponovili. Je primerna tudi za dejavnosti
med odmorom.

1,2,3
S socialno igro, kjer v skupini po tri štejemo in obračamo vrstni red, smo bili predvsem pozorni na
smer kroga in na slišano besedo. Seveda smeha ni manjkalo.

Po igrah so učenci izrazili zadovoljstvo, povedali so, da je igra z vrtenjem okoli osi bila lažja, saj jim je
dala več časa za razmišljanje, da so lahko premislili katera beseda je na vrsti. Pogovorili smo se tudi o
razporejanju časa na sploh.

Mali in veliki ne
Pri tej dejavnosti so učenci najprej poslušali zgodbo Veliki in mali Ne (Frei, 1996, str.85). Učenci so
izrazili svoje mnenje in ob zgodbi poskušali razložiti njen pomen, pri tem pa sem jim pomagala z
vodenimi vprašanji. Vsak udeleženec je ponovil kar že vemo o besedi ne in obnovili smo poglavje o
varovanju naših pravic in odgovornosti. Pri trditvah so učenci razlagali svoje mnenje in vadili kako se
postaviti zase.

Današnji dan so učenci uresničili zadani cilj, ki so si ga postavili pri prejšnji delavnici, igrali so se s sošolci po lastni izbiri. Po sankanju so se v razredu družili in se medsebojno spoznavali tudi pri
družabnih igrah. Vsi so povedali, da so se imeli zelo, zelo lepo.
V nadaljevanju smo se pogovarjali o medsebojnem komuniciranju in kaj vse nam je pomembno pri
medsebojni izmenjavi idej, misli.
Učenci so povedali, da jim veliko pomeni, če jih sošolci poslušajo, jih pri tem gledajo.
Vadili smo prijazne poglede in si zadali skrivno misijo izmenjevanja prijaznih pogledov v naslednjem
tednu. Oponašali pa smo tudi naše namrščene obraze, se spominjali kakšni smo pri izražanju čustev
veselja, jeze.
Evalvacija dela
Učenci so svoje delo evalvirali v obliki plakata, kjer so iz lastnih izkušenj zapisali kaj jim pomeni
sodelovanje v razredu, kdaj dobro sodelujejo ter česa ne bi priporočali pri medsebojnem
povezovanju.
Pri izdelovanju plakata so medsebojno konstruktivno sodelovali, si izmenjevali ideje, lepili sličice in
dajali plakatu oseben pečat.
Izhajajoč iz lastnih izkušenj, so učenci reflektirali, da sodelujejo, če se pogovarjajo, ko delajo v timu,
ko se družijo, ko poslušajo različne želje, da se povezujejo v skupine, da dobro komunicirajo.
Dobro sodelujejo, ko so veseli in zadovoljni, ko so drugi prijazni do njih, ko se ne kregajo, ko imajo
enako vizijo, ko se igrajo s prijatelji.
Priporočali ne bi nasilja, žaljenja, kletvic, ne poslušanja, kreganja, prekinjanja med govorjenjem
drugega.
Učenci so pri izdelavi plakata bili ustvarjalni, izhajali so iz sebe, se fokusirali na lastne misli, izkušnje,
zato je naloga za učence bila kar zahtevna. Veliko so razmišljali, razpravljali, si obračali list plakata, da
so lahko zapisali vse svoje misli in izkušnje.
Ker je bilo delo odlično opravljeno in so učenci vložili vanj veliko truda, se bomo naslednjič nagradili.
Za konec pa smo se igrali še igro Dan- noč in tako zaokrožili z igralnim dnevom.
Naslednjič pa se bomo pogovarjali o primernem komuniciranju.