Pri današnji delavnici so učenci s pomočjo kartic prepoznavali svoje počutje in ga opisovali. Spoznali
so paleto čustev in, da ne delujemo vsak dan z enakimi občutji.
Tudi v konfliktnih situacijah je treba znati svoja čustva ustrezno izraziti. Ni vseeno kako povemo kaj
nas ujezi in kako se vedemo ob tem. Učili smo se kako sklepati in vzdrževati dobre medosebne
odnose, kaj je pri tem pomembno in kako se pri tem vedemo.
Pomembno je, da tudi pri drugih prepoznavamo čustva in da jih poskušamo razumeti. Pri tem so nam
bile kartice v pomoč.

Kaj je pomembno?
Pri drugi vaji smo se pogovarjali kako pomembno je, da drug drugemu v razredu znamo prisluhniti, se
medsebojno ustrezno pogovarjati in kako je pomembno, če znamo prepoznati čustvene reakcije
sošolca, da znamo potem ustrezno odreagirati. Učenci so povedali, da ni prav, da se sošolcem ob
težavah posmehujemo, prav je, da mu znamo pomagati. Tudi, če se ujezimo, ni nič narobe, prav je, da
prepoznamo to čustvo in da ustrezno reagiramo. Kako uravnavamo jezo pa se bomo pogovarjali
drugič.

Kako se danes počutim?
V nadaljevanju so učenci prepoznavali svoje počutje, s predlogo so si pomagali pri ozaveščanju kaj se
v dani situaciji dogaja v njihovem telesu in kako, kje to občutijo. Osredotočali so se nase v danem
trenutku, situaciji. Povedali so, kako pomembno je, da se o svojih občutkih, pogovarjamo, da se
znamo čim bolj soočati z različnimi čustvi, občutki.
Rešili smo tudi dve razredni zagati, kar pa je bilo pri tem delu delavnice zelo pomembno.

Na današnji delavnici smo se preizkusili v več različnih igrah s katerimi smo urili naše socialne veščine.

Žogica potuje

Pri prvi igri so učenci urili besedno izražanje z gibanjem. Z različnimi vajami so ob lovljenju žoge
govorili o preživljanju prostega časa, načrtovanju popoldanskih dejavnostih, počutju.
Pri refleksiji so učenci povedali, da je potrebno vložiti več energije v izvajanje obeh dejavnosti.
Vajo bodo še ponovili.

Tibip, tibip, tibap

Z vajo smo se povezovali, krepili skupinsko sodelovanje, se sproščali, se veliko smejali. Učenci so pri
izgovarjanju besed krepili pozornost in koncentracijo, pri obračanju kroga pa smo marsikdaj tudi
počakali, saj nas je smeh prehitel. Ker se vsak dan soočamo z velikim številom informacij, jih je treba
kdaj znati tudi selekcionirati, s tem tudi zmanjšujemo vsakodnevni stres. Humor nam pri tem
pomaga. Tibip smo popestrili s prijemanjem za nos, udarjanjem po nogi, itd. nekaj časa smo posvetili
plosku in vrtenju okoli osi.
Z izvajanjem vaje so bili učenci zelo zadovoljni in jo bodo še ponovili. Je primerna tudi za dejavnosti
med odmorom.

1,2,3
S socialno igro, kjer v skupini po tri štejemo in obračamo vrstni red, smo bili predvsem pozorni na
smer kroga in na slišano besedo. Seveda smeha ni manjkalo.

Po igrah so učenci izrazili zadovoljstvo, povedali so, da je igra z vrtenjem okoli osi bila lažja, saj jim je
dala več časa za razmišljanje, da so lahko premislili katera beseda je na vrsti. Pogovorili smo se tudi o
razporejanju časa na sploh.

Mali in veliki ne
Pri tej dejavnosti so učenci najprej poslušali zgodbo Veliki in mali Ne (Frei, 1996, str.85). Učenci so
izrazili svoje mnenje in ob zgodbi poskušali razložiti njen pomen, pri tem pa sem jim pomagala z
vodenimi vprašanji. Vsak udeleženec je ponovil kar že vemo o besedi ne in obnovili smo poglavje o
varovanju naših pravic in odgovornosti. Pri trditvah so učenci razlagali svoje mnenje in vadili kako se
postaviti zase.

Današnji dan so učenci uresničili zadani cilj, ki so si ga postavili pri prejšnji delavnici, igrali so se s sošolci po lastni izbiri. Po sankanju so se v razredu družili in se medsebojno spoznavali tudi pri
družabnih igrah. Vsi so povedali, da so se imeli zelo, zelo lepo.
V nadaljevanju smo se pogovarjali o medsebojnem komuniciranju in kaj vse nam je pomembno pri
medsebojni izmenjavi idej, misli.
Učenci so povedali, da jim veliko pomeni, če jih sošolci poslušajo, jih pri tem gledajo.
Vadili smo prijazne poglede in si zadali skrivno misijo izmenjevanja prijaznih pogledov v naslednjem
tednu. Oponašali pa smo tudi naše namrščene obraze, se spominjali kakšni smo pri izražanju čustev
veselja, jeze.
Evalvacija dela
Učenci so svoje delo evalvirali v obliki plakata, kjer so iz lastnih izkušenj zapisali kaj jim pomeni
sodelovanje v razredu, kdaj dobro sodelujejo ter česa ne bi priporočali pri medsebojnem
povezovanju.
Pri izdelovanju plakata so medsebojno konstruktivno sodelovali, si izmenjevali ideje, lepili sličice in
dajali plakatu oseben pečat.
Izhajajoč iz lastnih izkušenj, so učenci reflektirali, da sodelujejo, če se pogovarjajo, ko delajo v timu,
ko se družijo, ko poslušajo različne želje, da se povezujejo v skupine, da dobro komunicirajo.
Dobro sodelujejo, ko so veseli in zadovoljni, ko so drugi prijazni do njih, ko se ne kregajo, ko imajo
enako vizijo, ko se igrajo s prijatelji.
Priporočali ne bi nasilja, žaljenja, kletvic, ne poslušanja, kreganja, prekinjanja med govorjenjem
drugega.
Učenci so pri izdelavi plakata bili ustvarjalni, izhajali so iz sebe, se fokusirali na lastne misli, izkušnje,
zato je naloga za učence bila kar zahtevna. Veliko so razmišljali, razpravljali, si obračali list plakata, da
so lahko zapisali vse svoje misli in izkušnje.
Ker je bilo delo odlično opravljeno in so učenci vložili vanj veliko truda, se bomo naslednjič nagradili.
Za konec pa smo se igrali še igro Dan- noč in tako zaokrožili z igralnim dnevom.
Naslednjič pa se bomo pogovarjali o primernem komuniciranju.

Zgodba mojega dneva
Pri tokratni delavnici so učenci v prvem delu reflektirali dobre momente v dnevu.
Osredotočali so se na lastno aktivnost pri pouku, prepoznavali so svoje dobre ideje pri igri in
pri delu.
Veliko časa smo namenili pogovoru o počutju, pri tem je v krogu potoval tudi naš ježek.
Učenci so s prilagajanjem drugim in poslušanjem drugih izmenjevali izkušnje, s katerimi so
krepili medsebojno sodelovanje, strpnost.
Delavniška naloga, kjer je bilo treba predstaviti sebe in uspešne lastne aktivnosti, je
zahtevala kar nekaj motivacije.
Na koncu so učenci reflektirali, da so morali v poslušanje vložiti veliko truda, saj je nekaterim
težko počakati na vrsto, zato so se morali še toliko bolj potruditi. Ježek pa je bil pri tem v
spodbudo.
Prepoznavamo pozitivne lastnosti sošolca, sošolke
Z vajo smo se osredotočali na prepoznavanje pozitivnih lastnosti pri sošolcih, sošolkah, s
čimer krepimo medsebojno sodelovanje, empatijo.
Učenci so na hrbtno stran lista vsakemu izmed sošolcev zapisali trditev, s katero so
prepoznavali dobre, pozitivne lastnosti sošolcev.
Pri izvajanju vaje so učenci osmislili način zapisovanja, da je vsak lahko prišel na vrsto,
postavili so se v vlakec in si izmenjevali mesta.
Z iskanjem pozitivnih lastnosti so bili razmišljujoči, dogovarjali so se tudi o tempu pisanja, saj
je nekdo bil počasnejši, drugi malo hitrejši.
Po opravljenih zapisih so odlepili »hrbtne liste« in vsak izmed učencev je prebral misli
sošolcev.
Po branju smo vsakemu zaploskali, učenci pa so povedali, da se dobro, lepo in super
počutijo.
»Lepo je prebrati kaj so sošolci dobrega prepoznali v meni, » je menil eden izmed učencev.
Vsi učenci so reflektirali, da vaja dobro dene pri spodbujanju samozavesti, samopodobe,
izjave pa so jih tako navdušile, da si bodo zapise dali doma na vidno mesto.
Pozitivno spremljanje pripomore k spodbujanju močnih področij otrok in krepi medsebojno
razredno sodelovanje. Lepa beseda lepo mesto najde.

Pri današnji delavnici so učenci aktivno ustvarjali in krepili medosebne odnose.
Učenci so se osredotočali na izvajanje konkretnega izdelka, podajali svoje ideje
za delo, se dejavno povezovali in sodelovali. Medsebojno so spoznavali načine
razmišljanja pri postavljeni nalogi, usmerjeni so bili na izvrševanje dejavnosti pri
strukturirani situaciji.
Moje počutje
Učenci so z ježkom prepoznavali svoje počutje, aktivno poslušali sošolce, trudili
so se zadrževati pozornost, medtem, ko so sošolci v krogu pripovedovali.
Timsko delo, gradimo gnezdo
Pri tej vaji so učenci krepili timsko delo. V štirih skupinah so izdelovali gnezdo za
jajce.
Pozorno so poslušali navodila, nato pa so si v skupinah razdelili naloge in se
lotili gradnje gnezda za jajce.
Pri delu v skupini je vsak učenec bil odgovoren za svoj prispevek pri gradnji
gnezda, pri svojem delu so vajo dokončali na način, za katerega so menili, da je
po njihovem mnenju bil najboljši. Tempo dela so prilagajali skupini.
Člani skupine so pri izdelavi gnezd potrebovali drug drugega, da so lahko
uspešno dokončali gnezdo. Pri tem su uporabili kar nekaj časopisnih strani in
veliko selotejpa. Gradili so gnezda za orla, štorklji, vrani, sraki.
Učenci so drug drugemu dajali predloge za delo, soodločali pri gradnji.
V skupinah so učenci krepili sodelovanje in se urili pri timskem delu. Trudili so
se pri medsebojni izmenjavi informacij, jih prenašali, se fokusirali na skupinsko
delo. Veliko energije so učenci vložili v reševanje skupinske naloge, se usmerjali
na delo, se medsebojno spodbujali. Predvsem pa so v delo vlagali veliko
energije, da je bilo delo pravočasno končano, saj nas je čakal tudi konkreten
preizkus opravljene naloge.
Vsak spust jajca v gnezdo smo pospremili z glasnim spodbujanjem. Vsa gnezda
so bila uspešno zgrajena in so uspešno prestala spust jajca. Pričakovanje zaradi
morebitnega razbitja je bilo še toliko večje. Učenci in učiteljica so nagradili
vsako skupino z aplavzom.

Kaj mi pomeni sodelovanje v razredu?
Po gradnji nas je čakala evalvacija, ki smo jo nadgradili z oblikovanjem dveh
plakatov. Učenci so prepoznavali dobre momente pri skupnem sodelovanju,
izhajali so iz konkretne izkušnje.
Nastala sta dva plakata, izsledke pa bomo utrdili naslednjič, ko bomo pogledali
katere veščine so se otrokom zdele pomembne pri medsebojnem sodelovanju
in zakaj so se tako odločili.
Z današnjo dinamično delavnico so učenci krepili timsko delo, spoznavali načine
sodelovanja, ki so jih pripeljali do skupnega cilja. Gradnja je bila uspešna.