Na šoli smo konec aprila pripravili pano z vsemi dejavnostmi, ki so potekale v tem šolskem letu na naši šoli. Največji del panoja smo namenili mobilnosti učencev na Madžarsko in v Španijo. Sedaj bodo na šoli do konca leta potekale evalvacije vseh mobilnosti, merili bomo rezultate in morebitne učinke letošnjih mobilnosti in pripravljali načrt za prihodnje šolsko leto.
Pri današnji delavnici so učenci s pomočjo kartic prepoznavali svoje počutje in ga opisovali. Spoznali so paleto čustev in, da ne delujemo vsak dan z enakimi občutji. Tudi v konfliktnih situacijah je treba znati svoja čustva ustrezno izraziti. Ni vseeno kako povemo kaj nas ujezi in kako se vedemo ob tem. Učili smo se kako sklepati in vzdrževati dobre medosebne odnose, kaj je pri tem pomembno in kako se pri tem vedemo. Pomembno je, da tudi pri drugih prepoznavamo čustva in da jih poskušamo razumeti. Pri tem so nam bile kartice v pomoč.
Kaj je pomembno? Pri drugi vaji smo se pogovarjali kako pomembno je, da drug drugemu v razredu znamo prisluhniti, se medsebojno ustrezno pogovarjati in kako je pomembno, če znamo prepoznati čustvene reakcije sošolca, da znamo potem ustrezno odreagirati. Učenci so povedali, da ni prav, da se sošolcem ob težavah posmehujemo, prav je, da mu znamo pomagati. Tudi, če se ujezimo, ni nič narobe, prav je, da prepoznamo to čustvo in da ustrezno reagiramo. Kako uravnavamo jezo pa se bomo pogovarjali drugič.
Kako se danes počutim? V nadaljevanju so učenci prepoznavali svoje počutje, s predlogo so si pomagali pri ozaveščanju kaj se v dani situaciji dogaja v njihovem telesu in kako, kje to občutijo. Osredotočali so se nase v danem trenutku, situaciji. Povedali so, kako pomembno je, da se o svojih občutkih, pogovarjamo, da se znamo čim bolj soočati z različnimi čustvi, občutki. Rešili smo tudi dve razredni zagati, kar pa je bilo pri tem delu delavnice zelo pomembno.
Na današnji delavnici smo se preizkusili v več različnih igrah s katerimi smo urili naše socialne veščine.
Žogica potuje
Pri prvi igri so učenci urili besedno izražanje z gibanjem. Z različnimi vajami so ob lovljenju žoge govorili o preživljanju prostega časa, načrtovanju popoldanskih dejavnostih, počutju. Pri refleksiji so učenci povedali, da je potrebno vložiti več energije v izvajanje obeh dejavnosti. Vajo bodo še ponovili.
Tibip, tibip, tibap
Z vajo smo se povezovali, krepili skupinsko sodelovanje, se sproščali, se veliko smejali. Učenci so pri izgovarjanju besed krepili pozornost in koncentracijo, pri obračanju kroga pa smo marsikdaj tudi počakali, saj nas je smeh prehitel. Ker se vsak dan soočamo z velikim številom informacij, jih je treba kdaj znati tudi selekcionirati, s tem tudi zmanjšujemo vsakodnevni stres. Humor nam pri tem pomaga. Tibip smo popestrili s prijemanjem za nos, udarjanjem po nogi, itd. nekaj časa smo posvetili plosku in vrtenju okoli osi. Z izvajanjem vaje so bili učenci zelo zadovoljni in jo bodo še ponovili. Je primerna tudi za dejavnosti med odmorom.
1,2,3 S socialno igro, kjer v skupini po tri štejemo in obračamo vrstni red, smo bili predvsem pozorni na smer kroga in na slišano besedo. Seveda smeha ni manjkalo.
Po igrah so učenci izrazili zadovoljstvo, povedali so, da je igra z vrtenjem okoli osi bila lažja, saj jim je dala več časa za razmišljanje, da so lahko premislili katera beseda je na vrsti. Pogovorili smo se tudi o razporejanju časa na sploh.
Mali in veliki ne Pri tej dejavnosti so učenci najprej poslušali zgodbo Veliki in mali Ne (Frei, 1996, str.85). Učenci so izrazili svoje mnenje in ob zgodbi poskušali razložiti njen pomen, pri tem pa sem jim pomagala z vodenimi vprašanji. Vsak udeleženec je ponovil kar že vemo o besedi ne in obnovili smo poglavje o varovanju naših pravic in odgovornosti. Pri trditvah so učenci razlagali svoje mnenje in vadili kako se postaviti zase.
Današnji dan so učenci uresničili zadani cilj, ki so si ga postavili pri prejšnji delavnici, igrali so se s sošolci po lastni izbiri. Po sankanju so se v razredu družili in se medsebojno spoznavali tudi pri družabnih igrah. Vsi so povedali, da so se imeli zelo, zelo lepo. V nadaljevanju smo se pogovarjali o medsebojnem komuniciranju in kaj vse nam je pomembno pri medsebojni izmenjavi idej, misli. Učenci so povedali, da jim veliko pomeni, če jih sošolci poslušajo, jih pri tem gledajo. Vadili smo prijazne poglede in si zadali skrivno misijo izmenjevanja prijaznih pogledov v naslednjem tednu. Oponašali pa smo tudi naše namrščene obraze, se spominjali kakšni smo pri izražanju čustev veselja, jeze. Evalvacija dela Učenci so svoje delo evalvirali v obliki plakata, kjer so iz lastnih izkušenj zapisali kaj jim pomeni sodelovanje v razredu, kdaj dobro sodelujejo ter česa ne bi priporočali pri medsebojnem povezovanju. Pri izdelovanju plakata so medsebojno konstruktivno sodelovali, si izmenjevali ideje, lepili sličice in dajali plakatu oseben pečat. Izhajajoč iz lastnih izkušenj, so učenci reflektirali, da sodelujejo, če se pogovarjajo, ko delajo v timu, ko se družijo, ko poslušajo različne želje, da se povezujejo v skupine, da dobro komunicirajo. Dobro sodelujejo, ko so veseli in zadovoljni, ko so drugi prijazni do njih, ko se ne kregajo, ko imajo enako vizijo, ko se igrajo s prijatelji. Priporočali ne bi nasilja, žaljenja, kletvic, ne poslušanja, kreganja, prekinjanja med govorjenjem drugega. Učenci so pri izdelavi plakata bili ustvarjalni, izhajali so iz sebe, se fokusirali na lastne misli, izkušnje, zato je naloga za učence bila kar zahtevna. Veliko so razmišljali, razpravljali, si obračali list plakata, da so lahko zapisali vse svoje misli in izkušnje. Ker je bilo delo odlično opravljeno in so učenci vložili vanj veliko truda, se bomo naslednjič nagradili. Za konec pa smo se igrali še igro Dan- noč in tako zaokrožili z igralnim dnevom. Naslednjič pa se bomo pogovarjali o primernem komuniciranju.
Zgodba mojega dneva Pri tokratni delavnici so učenci v prvem delu reflektirali dobre momente v dnevu. Osredotočali so se na lastno aktivnost pri pouku, prepoznavali so svoje dobre ideje pri igri in pri delu. Veliko časa smo namenili pogovoru o počutju, pri tem je v krogu potoval tudi naš ježek. Učenci so s prilagajanjem drugim in poslušanjem drugih izmenjevali izkušnje, s katerimi so krepili medsebojno sodelovanje, strpnost. Delavniška naloga, kjer je bilo treba predstaviti sebe in uspešne lastne aktivnosti, je zahtevala kar nekaj motivacije. Na koncu so učenci reflektirali, da so morali v poslušanje vložiti veliko truda, saj je nekaterim težko počakati na vrsto, zato so se morali še toliko bolj potruditi. Ježek pa je bil pri tem v spodbudo. Prepoznavamo pozitivne lastnosti sošolca, sošolke Z vajo smo se osredotočali na prepoznavanje pozitivnih lastnosti pri sošolcih, sošolkah, s čimer krepimo medsebojno sodelovanje, empatijo. Učenci so na hrbtno stran lista vsakemu izmed sošolcev zapisali trditev, s katero so prepoznavali dobre, pozitivne lastnosti sošolcev. Pri izvajanju vaje so učenci osmislili način zapisovanja, da je vsak lahko prišel na vrsto, postavili so se v vlakec in si izmenjevali mesta. Z iskanjem pozitivnih lastnosti so bili razmišljujoči, dogovarjali so se tudi o tempu pisanja, saj je nekdo bil počasnejši, drugi malo hitrejši. Po opravljenih zapisih so odlepili »hrbtne liste« in vsak izmed učencev je prebral misli sošolcev. Po branju smo vsakemu zaploskali, učenci pa so povedali, da se dobro, lepo in super počutijo. »Lepo je prebrati kaj so sošolci dobrega prepoznali v meni, » je menil eden izmed učencev. Vsi učenci so reflektirali, da vaja dobro dene pri spodbujanju samozavesti, samopodobe, izjave pa so jih tako navdušile, da si bodo zapise dali doma na vidno mesto. Pozitivno spremljanje pripomore k spodbujanju močnih področij otrok in krepi medsebojno razredno sodelovanje. Lepa beseda lepo mesto najde.
Pri današnji delavnici so učenci aktivno ustvarjali in krepili medosebne odnose. Učenci so se osredotočali na izvajanje konkretnega izdelka, podajali svoje ideje za delo, se dejavno povezovali in sodelovali. Medsebojno so spoznavali načine razmišljanja pri postavljeni nalogi, usmerjeni so bili na izvrševanje dejavnosti pri strukturirani situaciji. Moje počutje Učenci so z ježkom prepoznavali svoje počutje, aktivno poslušali sošolce, trudili so se zadrževati pozornost, medtem, ko so sošolci v krogu pripovedovali. Timsko delo, gradimo gnezdo Pri tej vaji so učenci krepili timsko delo. V štirih skupinah so izdelovali gnezdo za jajce. Pozorno so poslušali navodila, nato pa so si v skupinah razdelili naloge in se lotili gradnje gnezda za jajce. Pri delu v skupini je vsak učenec bil odgovoren za svoj prispevek pri gradnji gnezda, pri svojem delu so vajo dokončali na način, za katerega so menili, da je po njihovem mnenju bil najboljši. Tempo dela so prilagajali skupini. Člani skupine so pri izdelavi gnezd potrebovali drug drugega, da so lahko uspešno dokončali gnezdo. Pri tem su uporabili kar nekaj časopisnih strani in veliko selotejpa. Gradili so gnezda za orla, štorklji, vrani, sraki. Učenci so drug drugemu dajali predloge za delo, soodločali pri gradnji. V skupinah so učenci krepili sodelovanje in se urili pri timskem delu. Trudili so se pri medsebojni izmenjavi informacij, jih prenašali, se fokusirali na skupinsko delo. Veliko energije so učenci vložili v reševanje skupinske naloge, se usmerjali na delo, se medsebojno spodbujali. Predvsem pa so v delo vlagali veliko energije, da je bilo delo pravočasno končano, saj nas je čakal tudi konkreten preizkus opravljene naloge. Vsak spust jajca v gnezdo smo pospremili z glasnim spodbujanjem. Vsa gnezda so bila uspešno zgrajena in so uspešno prestala spust jajca. Pričakovanje zaradi morebitnega razbitja je bilo še toliko večje. Učenci in učiteljica so nagradili vsako skupino z aplavzom.
Kaj mi pomeni sodelovanje v razredu? Po gradnji nas je čakala evalvacija, ki smo jo nadgradili z oblikovanjem dveh plakatov. Učenci so prepoznavali dobre momente pri skupnem sodelovanju, izhajali so iz konkretne izkušnje. Nastala sta dva plakata, izsledke pa bomo utrdili naslednjič, ko bomo pogledali katere veščine so se otrokom zdele pomembne pri medsebojnem sodelovanju in zakaj so se tako odločili. Z današnjo dinamično delavnico so učenci krepili timsko delo, spoznavali načine sodelovanja, ki so jih pripeljali do skupnega cilja. Gradnja je bila uspešna.
Učenci so v sklopu delavnice tokrat spoznavali moč nebesednega komuniciranja in spodbujali medsebojno sodelovanje.
Pri igri Kje je moja ščipalka? so bili kreativni pri spreminjanju mesta ščipalk, spoznali so na kaj vse so pozorni pri nebesednem komuniciranju. Vaja je potekala v sproščenem, humornem vzdušju, pri refleksiji pa so učenci povedali, da je za medsebojno sodelovanje pomembno besedno in nebesedno komuniciranje, ki se med sabo zelo prepletata. Tudi z zaprtimi očmi je težko najti ščipalko, poskusite!
V nadaljevanju delavnice so učenci ugotavljali kako lahko v razredu konstruktivno sodelujejo, pa sodelovanje ni vezano čisto na potek pouka. Pogovarjali smo se o pomenu reklam in oglasov, ki nas spremljajo vsak dan, najbolj so pozorni na zvok, glasbo, refren, hitro menjavanje fotografij, drsnic, pri oglasih.
Nato pa so po premisleku naredili čisto svoje povabilo, s čimer so povabili sošolca, sošolce k sodelovanju.
Nastale so ponudbe za Igralni dan, kjer so učenci izpostavili pozitivne osebnostne lastnosti, se pohvalili. Nastala so izvirna, kreativna sporočila, ki učence kar vabijo k igranju. Igralni dan bodo določili z učiteljico, s sabo v šolo pa bodo prinesli pripomočke, ki jih potrebujejo za igro: karte, čarovniške pripomočke, žoge…
Pri refleksiji so učenci povedali, da se je bilo težje pohvaliti kot pa poiskati igro, ki jo igrajo. Zelo pa se veselijo prihajajočega dne, s katerim bodo krepili medsebojno sodelovanje. Zaželimo jim veliko ustvarjalnosti.
V decembru je pod rokami pridnih novinarjev, ki jih vodi mentorica ga. Bojana Potočnik nastala tematska oddaja o Erasmus+ dejavnostih na naši šoli. Učenke Glorija, Maša in Katarina so opravile kar nekaj intervjujev z učitelji in učenci naše šole. Vabljeni k poslušanju!
Aleksandra Lampret Senčič v tem šolskem letu aktivno izvaja delavnice socialnih veščin z učenci podružnice OŠ Blagovna. Učenci se na teh delavnicah spoznavajo, učijo se sodelovati in si pomagati med seboj. V sklopu delavnic so petošolci na čajanko staršem postregli čaj, se posladkali s piškoti. Staršem so zaplesali na pesem Lučke, z lastno koreografijo. Staršem so prebrali na glas lastna sporočila in želje, ki so jih starši izžrebali, tako je vsako sporočilo dobilo novega lastnika. S pesmijo in plesom ter razglasitvijo števila prijaznih pogledov v razredu, se je večer prijetno zaključil.