Erasmus seminar je izpolnil moja pričakovanja in mi dal možnost, da sem izpopolnila strokovno delo. Predvsem pa cenim izkušnjo zaradi strokovnega povezovanja s strokovnjaki iz evropskih držav in spoznanja, da smo “in”. Z znanjem, delom, aktivno participacijo. Cenim strokovno mreženje in možnost nadaljnjega povezovanja, stike bomo s pomočjo digitalne tehnologije lahko uspešno krepili.
Dublin je čudovito mesto, ljudje so ponosni, da so del evropske skupnosti. Vsepovsod, kjer sem se pogovarjala z ljudmi, so mi povedali, da spoštujejo učitelje.
Učiteljski poklic je tukaj cenjen, spoštovan. Večkrat sem slišala, da opravljamo naporno delo, zato nas občudujejo; gospa na avtobusu mi je, ko sem povedala, da prihajam iz Teacher Academy, odstopila sedež. Prijaznost. Ljudje so izjemno prijazni, hvala, prosim, izvolite, besede, ki jih ogromnokrat slišiš.
Ko izstopajo iz avtobusa, se vozniku prijazno zahvalijo. Kulturna komunikacija je zelo cenjena.
Hvaležna sem za vse ure preživete v učilnici, za strokovno menjavo idej, izkušenj, sodelovanje in snovanje nadaljnih poti s kolegi iz Nemčije, Francije, Estonije, Madžarske, Češke, Italije.
Erasmus, naj ti Dublin še dolgo prinaša tako kvalitne predavatelje, kot so bili naš Patrick O’Hare in njegova ekipa.
Dublin, še naprej neguj takšno spoštovanje do učiteljstva, da se bomo radi vračali.
Ob slovesu smo si slušatelji obljubili, da se še kdaj srečamo in nadgradimo naše delo.
Zaključna ekskurzija v Glendalough, slikovito ledeniško dolino v grofiji Wicklow, se je začela z opazovanjem z ogromnimi oblaki prekritega neba. Vodička nas je potolažila s priljubljenim irskim rekom: “If you don’t like the weather in Ireland, wait for 5 minutes.” In res…sonce je pokukalo izza oblakov, megla se je začela dvigovati in že med vožnjo proti jugozahodu smo občudovali s soncem obsijane hribe, travnike in barja, prepletena z lesketajočimi se potoki in osamelimi skalnimi nanosi. Med sprehodom po “dolini dveh jezer” smo izvedeli zanimo življenjsko zgodbo irskega svetnika sv. Kevina, ki je v dolino v 6. stoletju pobegnil v želji, da bi tam užival mir in samoto. Ker pa je bil med ljudmi zelo priljubljen in so mu sledili, je tukaj nastala z obzidjem obdana naselbina, sredi katere se še danes dviga navpični kamniti stolp. Njegove zanimivosti so vhodna odprtina, ki so jo v steno stolpa vzidali 2,5 m dvignjeno od tal – stopnic da vhoda ni, vstopali so s pomočjo dvižne lestve in 4 okna na vrhu, ki so služila za opazovanje okolice. Kraj je tudi danes priljubljena izletniška točka, predvsem zaradi čudovite neokrnjene narave.
Dan smo nadaljevali v dvorcu Rossborough, čudovitem dvorcu iz 18. stoletja, ki ga poleg burne zgodovine krasijo številne zbirke evropskih slikarjev, odlično ohranjena notranja oprema in restavrirano pohištvo izdelano v zadnjih treh stoletjih in ogromni vrtovi.
Ob povratku v Dublin smo “trčili” z “našo” resničnostjo: protesti v podporo miru v Palestini pred ameriškim veleposlaništvom in pripravami na dublinski maraton, ki mesto spremeni v pravi labirint cestnih zapor, obvozov in prometnih zamaškov. Doživetje, neprimerljivo s slovenskim stanjem v prometu.
Tako, zdaj pa je čas, da se vrneva domov.
Moje izobraževanje na Irskem je bilo nepozabna izkušnja. Analiza mojega poučevanja z namenom nadgradnje v smeri sodobnih pristopov k poučevanju. Ogromno odličnih idej za aktivnosti z učenci, podprto s teoretičnimi izhodišči in vrednotenjem iz različnih zornih kotov. V skupini učiteljev iz 6 različnih evropskih držav je omogočilo predstavitev, primerjavo in vrednotenje prednosti in pomanjkljivosti različnih pristopov k načrtovanju, izvedbi in vrednotenju pouka v naših učilnicah. Vse to pa je bilo prepleteno z nadgrajevanjem mojega znanja angleščine kot tudi spoznavanjem in okušanjem irske hrane, glasbe, zgodovine, kulture. Erasmus izobraževanje priporočam vsakemu učitelju.
Na poti v šolo v avtobusu opazujem deklico, ki nosi očala za usmerjanje vidnega polja, ob sebi pa ima gromozansko tablico, s katero suvereno rokuje. Hm….
Po prihodo v šolo smo takoj vstopili v delavnico, ki je bila namenjena utrjevanju včerajšnje snovi.
Delali smo v skupinah, po metodi sestavljanke, metoda je časovno in metodološko zahtevna.
Vsak udeleženec je dobil primer, ki ga je moral predstaviti skupini, razdeljeni med člane a,b,c,d.
Po predstavitvi smo še v ekspertni skupini predelovali posamezne primere z dodajanjem praktičnih izkušenj iz vseh petih zornih kotov.
Metoda zahteva nekaj predpriprav: pripravo materiala, kartonov, morda barvnega papirja, da se primeri ne pomešajo med sabo.
Vsekakor primerna metoda za utrjevanje snovi v razredu, projektno delo, raziskovalno delo, delo v ekspertnih skupinah.
S teoretičnimi izsledki smo potovali do refleksije.
2. delavnica Reflecting on the week and planning for the future
S to delavnico smo reflektirali naše delo, aktivnosti.
Osebo, ki smo jo spremljali smo sedaj opisali glede na njene pozitivne lastnosti in najboljše kvalitete.
Ko smo prebrali zapise, so sošolci ugibali katera oseba je bila opisana.
V nadaljevanju smo izvedli opis osebe z metodo vlakca.
Po branju pozitivnih mnenj o sebi smo se pripravili na zaključno dejavnost.
3. del: Zaključna dejavnost
Vsi udeleženeci smo se s skromnim darilcem zahvalili našemu predavatelju, po podelitvi certifikatov pa smo odšli na šolsko igrišče, kjer smo se fotografirali.
Zaključna misel
Erazmusovo izobraževanje mi je v strokovnem smislu dalo nov zagon, mnogo idej za delo, zavedujoč se, da vsaka vaja zahteva posebej pripravljen material.
Hvala, Erazmus za to izkušnjo, ki bo obrodila sadove pri mojem strokovnem delu.
Vsakomur priporočam, da se takšnega izobraževanja udeleži ter se preizkusi v strokovnih veščinah, s katerimi lahko uspešno poklicno rastemo.
Izmenjava mnenj, izkušenj, pogled čez, pogled nad, vse to nam daje možnost, da strokovno rastemo in pljujemo naprej.
Naše strokovne izkušnje so cenjene, opažene in slišane, prav je, da jih lahko podelimo z našimi evropskimi kolegi. S sodelovanjem smo odpirali nova poglavja na dobro usvojenih temeljih.
Strokovni kolegi iz evropskih držav so tudi spoznavali naše kakovostno usmerjeno delo, na katerega smo lahko ponosni.
Tako kot evropski kolegi, tudi mi pri našem delu uporabljamo uspešno in preverjeno metodiko in didaktiko dela, delavnice socialnih veščin pa so ustaljen način dela.
Izobraževanja na Teacher Academy priporočam, trenerji so profesionalci, ki imajo stik z realnim šolskim okoljem, zato nas lahko suvereno izobražujejo in nam svetujejo.
Hvala vsem vključenim, vodstvu šole in kolegicam, ki so me nadomeščale v času izobraževanja.
Popoldanski mestni vrvež me opomni, da je pred vrati vikend z vsemi pripravami na noč čarovnic. S praznovanjem so naju seznanjali že otroci na poti v šolo in iz nje, vrtčevski nadobudneži, lično in strašno opremljena vhodna vrata.
Mesto mi pove, da je svobodnega duha, kjer se vije pesem uličnih umetnikov in spev duš. Rada sem prisluhnila pesmi uličnih pevcev, instrumentalistom, zdrznila pa sem se tudi ob pogledu na osebe, ki so svoj dom našle na ulici.
Ulica poje, ulica daje, ulica vzame…
Popoldanski čas je bil namenjen obisku Hugh Lane galerije, s sodelavko sva si ogledali razstavo Andy-a Warhol-a, imenovano Three Times Out. Ogledali pa sva si tudi dela Moneta, Degasa, Pissarra, Morisota in drugih mojstrov in mojstric.
Žal so dnevi prekratki, da bi si lahko ogledali še kaj več…
Petkovo jutro je postreglo z obilico dogajanja. Na seminarju smo se po skupinah lotili povzemanja obeh metod, ki smo ju obdelali. Začeli smo s PBL, nadaljevali s CLIL-om, poiskali smo njune skupne točke in za obe metodi uporabne dejavnosti. Posebej smo poudarili razlike med projekti in projektnim učenjem ter oba ovrednotili.
Po odmoru smo nadaljevali v krogu, kjer smo med seboj delili motivacijske in kratke sprostitvene aktivnosti, ki se nam v razredu z učenci najbolj obnesejo. Počasi je prišel tudi čas za sklepne dejavnosti – izobraževanje smo zaključili tako, da smo drug drugemu na list, nalepljen na hrbtu, napisali pozitivno sporočilo o njem kot učitelju, ki smo ga spoznali. Nastali so iskreni in zelo pozitivni zapisi o vsakem izmed udeležencev izobraževanja. Zapis je, kot priloga potrdilu o opravljenem izobraževanju, postal trajen spomin na pot usvajanja novega znanja v skupini učiteljev, ki s(m)o se, kljub številnim razlikam, odlično ujeli in v tednu srečevanj ogromno novega naučili.
Jutri je pred nami še sklepna ekskurzija v Wicklow, v nedeljo pa se vračava v Slovenijo.
V oktobru 2023 sta učitelja športa Tomi Tončić in Rok Novak obiskala špansko mesto Los Barrios. O njuni mobilnosti v okviru Erasmus+ so pisali tudi v njihovem lokalnem časopisu.
Današnji dan smo posvetili reševanju konfliktnih situacij in razumevanju perspektive nasilneža.
Prva delavnica je bila nemenjena spremljanju razredne situacije, izloščanju pomembnih socio podatkov. Metoda je usmerjena k pozitivnim spremembam v razredu. V naslednjem delu smo izvedli socialno igro.
Poteka tako:
Si že kdaj…….?
Na zapisane povedi se posamezniki premikajo v sredo kroga, kdor ostane sam, mu podamo povratno informacijo.
Pomembno je, da učenci spoznajo, da v situacijah, ki se jim dogajajo, dogodijo, niso sami in lahko vedno poiščejo pomoč.
Po poteku vaje smo naredili še introspekcijo, s pomočjo metodike risanja dlani.
Vsak izmed nas je zapisal podatke na dane iztočnice, potem pa smo v krogu izžrebali liste ter predstavili svojega, svojo izžrebanko.
Vaja je uporabna pri vzpostavljanju odnosov v razredu, spremljanju socialnih situacij, medosebnih odnosov in je vsekakor primerna za razredne ure, dobrodošla za uvoden del delavnice socialnih veščin.
2. delavnica Teaching Resillience
V tem delu smo spoznavali teorijo in vzporedno s skupinskim delom analizirali posamezne primere. Primerjali smo naše delo, delo pri delavnicah.
Vsi, ki so bili prisotni na seminarju so že kdaj izvajali ali pa izvajajo delavnice socialnih veščin, vodene pogovore, rešujejo problematiko otrok, učiteljev, so izvajalci workshopov, v tujini je takšen način dela ustaljena praksa.
Pri skupinskem delu sem aktivno sodelovala pri debatah in podajanju rešitev. Pri delu mi je pomagala refleksija lastnih primerov iz šolske prakse.
Elementi in metodika dela pri primerih mi je dala nove zamisli za delavnice.
Skozi teoretična spoznanja o nasilju, izvajalcih nasilja, smo predelovali značilnosti vedenja nasilnežev, vključno z izvajalci digitalnega nasilja.
“Is the behavior unvanted agression or it is raugh play?”
Pri tej temi smo se zadržali kar nekaj časa, treba je bilo razjasniti teoretične poglede z našimi izkušnjami.
V nadaljevanju smo analizirali naše tehnike dela, ki smo jih ali pa jih uporabljamo v praksi z namenom refleksije in nadgradnje dela.
3. delavnica
CB
Skozi teorijo in ogled videoposnetka Booksa Gibbsona, ki se ukvarja s teorijo in prakso tudi rezilientnosti za otroke, najstnike, smo spoznali način pristopa, dela.
Posnetek je vsekakor uporaben za delo v razredih, potrebno pa je pred ogledom narediti uvod in razložiti učencem zakaj smo izbrali posnetek, čemu je namenjen, sami pa na koncu ugotovijo, kaj so se iz tega naučili in s pomočjo delavnice naredimo super poučno uro rezilientnosti.
Pri delavnici, ki je bila namenjena vzpodbujanju pozitivnih socialnih odnosov smo spodbujali mreženje, vsekakor poučna veščina, ki jo lahko uporabimo v razredni skupnosti ali pri delu v krogu.
Skozi posamezne primere in skuinsko delo smo spoznavali emocije žrtve in nasilneža.
Veliko debate smo namenili dogajanju v domačih skupnostih.
Predavatelj nas je spomnil na misli Marka Avrelija.
Načine, s katerimi dosegamo rezilientnost, veščine, ki jih lahko pridobimo z našim strokovnim delom, nam odpirajo nove poti.
V razredni skupnosti lahko vedno povemo, da se učimo veščin, rezilientnosti, da bomo bolj odporni do pojava nasilja.
Po izvedenemu skupinskemu delu smo se s predavateljem odpravili v muzej EPIC, ki je prejel že nekaj nagrad v turistični kategoriji.
Posvečen je irskim izseljencem, ki so v preteklosti zaradi revščine, življenjskih razmer zapuščali rodno grudo. Skozi zgodbe izseljencev spoznavamo usode malega človeka. Z interaktivnim načinom nam obiskovalcem predstavijo težave, s katerimi so se Irci srečevali v preteklosti, pa tudi v sedanjosti.
Muzej je zgrajen v pristanišču od koder so odhajali mnogi otočani.
Pri vstopu smo prejeli vsak svoj potni list, s katerim smo potovali po interaktivnem muzeju ter zbirali žige. Lep spomin na obisk in hkrati opomin, da vsi od nekod prihajamo, da nam življenje včasih nič ne prizanaša.
Četrtkovo oblačno jutro se je v Teacher’s Academy začelo s temo, ki smo jo že vsi udeleženci nestrpno pričakovali: PBL (Project Based Learning). Gre za na učenca osredinjeno metodo poučevanja, s pomočjo katere učenci pridobivajo znanje in spretnosti na način, da v dogovorjenem časovnem okviru sami raziskujejo določeno področje in iščejo odgovor ali rešitev za pristno, tematsko aktualno in kompleksno vprašanje ali problem.
Z učitelji iz ostalih evropskih držav smo se najprej ustavili pri načinih izbire teme projekta, ki lahko vključuje takšno učenje, potem pa smo si ogledali in analizirali videoposnetek šole v ZDA, kjer zelo uspešno uporabljajo omenjeno metodo poučevanja. Rezultati, ki so jim bili priča ob koncu projekta, so daleč presegli pričakovanja učencev in učiteljev, povezali so lokalno skupnost in učencem dali orodje in sposobnost, da so svoje znanje prenesli tudi na starše in širšo javnost. Nato smo se v skupinah lotili načrtovanja projektnega dela za učence iz različnih področij: socialni mediji, trajnostnost in potrošništvo ter podjetništvo in službe prihodnosti. Vsaka skupina je predstavila pomen, ki ga ima obravnavano področje za ali v življenju učencev, zaključili pa smo z vrednotenjem opravljenih aktivnosti.
Vsak dan znova potrjujemo veliko korist gibanja v naravi, zato smo se po končanem pouku skupaj z učiteljico Emmo odpravili do “odprte kuhinje”, ki v našem predelu Dublina gostuje ob četrtkih, dišalo je po začimbah Azije in Bližnjega Vzhoda. Nekateri pa smo se danes raje odločili za irski “fish and chips”, ne bi verjeli, a manj masten je od angleškega. Popoldne smo preživeli v različnih kotičkih Dublina… nekateri v Trinity Collegu, kjer smo si ogledali slavno “Book of Kells”, rokopis iz začetka 9. stoletja, drugi na ogledu razstave, ki jih v Dublinu res ne manjka. Vsi skupaj ugotavljamo, da bo sobota čisto prehitro tukaj…
Današnji dan je bil namenjen teoretičnim spoznanjem, utrjevanju snovi in delavniškemu načinu dela.
Velik poudarek je bil na memoriranju podatkov včerajšnjega dneva, delali smo v skupini po štirje ali trije. Delala sem s kolegi iz Nemčije in Francije.
Skozi podane primere smo reševali razredne konfliktne situacije.
Osredotočali smo se na odzive učencev in reflektirali obsojanje, implikacije, sram, potrebe, izražanje čustev, prošnje.
Včerajšnjo snov smo ponovili z vajo v dveh parih, kjer sta dva učenca odgovarjala na snov, pri kateri so bili odgovori napisani za hrbtom, na beli tabli. Ostala dva v paru pa sta glede na odgovore postavljala vprašanja.
Utrjevanje teoretičnih spoznanj nam je vzelo precej časa, veliko momentov smo posvetili pasivni agresiji.
Teorija NVC avtorja Rosenberga nas je vodila skozi štiri stopnje veščin.
Ker smo pri prejšnji delavnici bili naravnani na teorijo, je ta zahtevala vajo čuječnosti. Predavatelj nam je podal navodila za izvajanje vaj z učenci, prav tako pa je reflektiral kako je sam izvajal vaje s študenti in kakšne so razlike pri izvajanju z otroki, starejšimi.
Pri vaji osredotočanja smo bili pozorni na zunanje glasove.
Stimulans- respond, iskanje momentov in spoznanja, da se vse spreminja.
2. delavnica Emotional Intelligence in Action
V nadaljevanju smo spoznavali teorijo Carla Rogersa, ki utemeljuje empatijo, brezpogojno pozitivno nagrajevanje, kongruentnost.
“Pot skozi džunglo z mačeto je ponavljajoče dejanje, pomeni ponovno rast, ponovno sekanje.”
V nadaljevanju smo označevali posamezne etape doživljanja učenca, ki v razredu izstopa z neprimernim vedenjem, motečimi interakcijami.
Skozi štiri stopnje smo za vsak dobljen primer utemeljevali lestvico.
Pri delu v skupini smo na primeru miselnega vzorca, ki je potoval naokoli, utrjevali snovi in teorijo.
S teorijo EI in SEL smo končali to delavnico.
Po vaji smo na travniku pred šolo vadili hurling.
Hurling je ekipni šport, izhaja iz gelske kulture. Igra se s posebnimi palicami, ki so na koncu krožno razširjene, imenujejo se hurley, žoga pa sliotar.
3. delavnica Anti Bullying Culture
Pri tej delavnici smo povezali dosedanje teorije, v nadaljevanju smo izpolnjevali zapisano glede na štiri faze, ki se pojavljajo pri socialnih potrebah.
Na koncu smo skozi teorijo izbire vedenja razčlenjevali emocije, telesni odziv in reakcije glede na dano situacijo (skoraj povoziš kolesarja, učenec vrže papir čez učilnico, učenec ne želi sodelovati pri pouku, učenec v vlogi razrednega klovna….).
Po pouku sem si privoščila dolg sprehod po mestu, se nadihala svežega zraka.
Na Trinity Collegu sva z Alenko čestitali maturantu in maturantki ter jima zaželeli uspešno akademsko pot.
Popoldan je bil namenjen kulturnim znamenitostim mesta, zvečer pa spoznavanju irskih tradicionalnih plesov, dan je bil dolg….
25. 10. 2023 smo organizirali videokonferenco z madžarsko šolo v Koki. Na njej so se spoznali učenci, ki se bodo na mobilnosti družili vsak dan in jih sprejeli v svoje družine. V marcu 2024 pa jim bodo naši učenci gostoljubje vrnili. Spoznali smo, da smo si zelo podobni, kljub temu, da živimo v različnih državah EU.
Druga polovica izobraževanja se je začela s presenečenjem, saj nam je učiteljica Emma za danes prilagodila urnik. Po treh urah pouka smo se podali na raziskovanje muzeja irskih preseljevanj (the EPIC) in tako na lastni koži izkusili, kako lahko že zgolj z obljubo “drugačne” dejavnosti v razredu zaveje svež veter. Zviša se motivacija za pripravo na aktivnost, aktivira se razmišljanje o predznanju, ki ga ima prav vsak, izboljša se klima v razredu, brez težav se v skupinsko delo vključijo vsi. Vse te in še druge pozitivne plati v CLIL vljučenega področja kulture smo seveda predhodno predelali tudi teoretično.
Pred samim odhodom na ogled muzeja pa smo skozi skupinsko delavnico ponovno ustavili pri metodi “scaffoldinga”, ki smo jo omenjali že prvi dan izobraževanja. Teorijo smo nadgradili s konkretno aktivnostjo, pri kateri smo proces sajenja dreves v prvem koraku opravili s pomočjo sličic, v drugem z navodili v esperantu in naposled z navodili v irščini. Niti esperanto niti irščina nikomur nista bila razumljiva, pa na je kljub temu USPELO. Z različnimi podpornimi strategijami in aktivacijo predzanjanja vseh glav v posamezni skupini smo dosegli cilj.
Po delavnici je bil čas za gibalne minutke – učitelj Patrick nam je demonstriral hurling, tradicionalno irski nacionalni šport številka 1. Vsi ga poznajo, vsi ga igrajo, na koncu smo poskusili tudi mi. Bilo je… zanimivo. Sledil je polurni sprehod do muzeja, tam pa potovanje po najzanimivejših poteh zgodovine irskih preseljevanj po vsem svetu. Ima tudi v Šentjurju kdo irske korenine? Morda pa.
