Na današnji delavnici smo se preizkusili v več različnih igrah s katerimi smo urili naše socialne veščine.

Žogica potuje

Pri prvi igri so učenci urili besedno izražanje z gibanjem. Z različnimi vajami so ob lovljenju žoge
govorili o preživljanju prostega časa, načrtovanju popoldanskih dejavnostih, počutju.
Pri refleksiji so učenci povedali, da je potrebno vložiti več energije v izvajanje obeh dejavnosti.
Vajo bodo še ponovili.

Tibip, tibip, tibap

Z vajo smo se povezovali, krepili skupinsko sodelovanje, se sproščali, se veliko smejali. Učenci so pri
izgovarjanju besed krepili pozornost in koncentracijo, pri obračanju kroga pa smo marsikdaj tudi
počakali, saj nas je smeh prehitel. Ker se vsak dan soočamo z velikim številom informacij, jih je treba
kdaj znati tudi selekcionirati, s tem tudi zmanjšujemo vsakodnevni stres. Humor nam pri tem
pomaga. Tibip smo popestrili s prijemanjem za nos, udarjanjem po nogi, itd. nekaj časa smo posvetili
plosku in vrtenju okoli osi.
Z izvajanjem vaje so bili učenci zelo zadovoljni in jo bodo še ponovili. Je primerna tudi za dejavnosti
med odmorom.

1,2,3
S socialno igro, kjer v skupini po tri štejemo in obračamo vrstni red, smo bili predvsem pozorni na
smer kroga in na slišano besedo. Seveda smeha ni manjkalo.

Po igrah so učenci izrazili zadovoljstvo, povedali so, da je igra z vrtenjem okoli osi bila lažja, saj jim je
dala več časa za razmišljanje, da so lahko premislili katera beseda je na vrsti. Pogovorili smo se tudi o
razporejanju časa na sploh.

Mali in veliki ne
Pri tej dejavnosti so učenci najprej poslušali zgodbo Veliki in mali Ne (Frei, 1996, str.85). Učenci so
izrazili svoje mnenje in ob zgodbi poskušali razložiti njen pomen, pri tem pa sem jim pomagala z
vodenimi vprašanji. Vsak udeleženec je ponovil kar že vemo o besedi ne in obnovili smo poglavje o
varovanju naših pravic in odgovornosti. Pri trditvah so učenci razlagali svoje mnenje in vadili kako se
postaviti zase.