2. dan seminarja

Danes smo pri delavniški obliki vzporedno s teorijo poglabljali znanja, več je bilo sodelovanja pri skupinskem delu, sledili so prikazi intervencij v razredu ali pri delu v krogu. Nova spoznanja so vezana na nove metode uporabne didaktike, na delo pri delavnicah socialnih veščin.

Kolegi iz Nemčije, Češke, Italije, Francije, Estonije, Madžarske pri pouku uporabljajo delavniški način dela ali pa delo v “community circle”-u  vodi strokovnjak na šoli.

Srečujejo se s težavami medvrstniškega nasilja, verbalne agresije, fizične agresije,  s težavami neuspešne integracije v šolsko okolje, težavami prilagajanja, digitalno zasvojenostjo, izolacijo, odmikom, različnimi vrstami neželjenih vedenj…

1. delavnica Conflict Managment

Ob spoznavanju teorije smo preizkusili več konfliktnih situacij skozi igro vlog, kjer smo poudarili pomembnost povratne informacije glede na aseritvno komunikacijo. Pri delu v skupini smo v skupinicah s tremi udeleženci preizkušali različne situacije in odzivnost pri izvajalcu agresije, asertivnežu. Vedno smo imeli tudi dva opazovalca, ki sta beležila naše odzive. Odzive smo na koncu vaj reflektirali, ob končni analizi pa smo izvedli tudi skupinsko analizo s Patrickom. Pozornni smo bili na asertni odgovor, vodenje skozi konfrontacijo in na empatijo.

Sama sem bila v vseh vlogah, vaja je bila naporna, ker smo morali hitro menjavati posamezna stanja in jih posledično znati tudi razložiti.

Zahtevala je veliko medosebne interakcije in upoštevanje načel, o katerih smo se učili.

2. delavnica

Emotional Intelligence, kjer smo

v nadaljevanju razglabljali o primerih iz razredne skupnosti, kjer se pojavljajo posamezni ekscesi, neželjena vedenja, vedenja, na katerih bi želeli delati, in ki motijo vso razredno skupnost, ter delovanje posameznika.

Pri igri vlog smo razčlenjevali posamezna dogajanja, navezujoč se na teorijo TK.

“They agree to disagree, ” je bila večkrat omenjena tema pri reševanju medosebnih konfliktov, ki pa na koncu ni smela ostati nerešena, saj smo morali poiskati načine kako priti do kompromisa, končne rešitve problema, da ni nič “ostalo” v zraku.

Po naporni vaji smo izvedli sprostilno dejavnost, ki jo bom prav gotovo uporabila pri delu z učenci, imenuje se Haon, Do, Tri. Namenjena je razvijanju slušne pozornosti in koordinacije, tudi sprostitve, smo se tudi malo nasmejali. Poglejte v videu.

Gre pa takole: pri besedi ena se udarimo po kolenih, pri besedi dva udarimo z nogama ob tla, pri besedi tri pa plosknemo. Najprej za besdo ena uporabimo kolena, besedo dve in tri pa izgovorimo. Postopoma dodajamo znake za besedi dve in tri, na koncu izvajamo vajo brez besed, samo z udarjanjem in ploskanjem. Vabim vas, da poskusite.

3. delavnica

Bullying Prevention

Pri tej vaji smo se osredotočali na tehnike pri komunikaciji z agresivnimi osebami.

Pozorni smo na devet korakov, ki nas vodijo k iskanju skupnih rešitev. Tudi, če agresivnež ne vidi in ne išče rešitve, nam lahko nam samim asertivnih devet korakov nakaže smer reševanja problema.

Pri tem smo pozorni na  pet značilnosti, ki se skladajo in povezujejo med sabo, tako v vertikali kot v horizontali, zato spotoma prehajamo od neasertivnosti k asertivnosti, od nesodelovanja do sodelovanja, z vsemi minusi in plusi, ki se pojavljajo na poti.

Pogoj za razumevanje petih korakov je že prej opravljen kakšen seminar na to temo, ker drugače v igri vlog in strokovni debati ne moreš sodelovati kot aktivni udeleženec.

Torej, pet korakov: tekmovanje, sodelovanje, dajanje kompromisov, izogibanje, prilagajanje, glede na najprimernejši moment intervencije in glede na prekomerno uporabo posameznih korakov.

Pri vsaki dejavnosti je bilo treba dodati deset realnih situacij, jih opisati, razčleniti, analizirati, podati povratno informacijo.

V nadaljevanju smo delali na metodi Rogerja Fisherja in Willama Urya ter po metodi Dana Siegela, ki je razvijal Flipping your Lid, teorijo o dogajanju v možganih. Sledili smo razlagi kdaj in kako ljudje izgubimo racionalno kontrolo in kako si lahko pri tem najbolj preprosto pomagamo.

Psihoterapevt Patrick O* Hare nam je teorijo razložil s prikazom rok, poudaril pomembnostm delovanja posameznih delov možgan, odnose med miselnimi procesi in posameznimi procesi možganske skorje. Na prikazu z rokami smo sledili teoriji delovanja parietalnega, okcipitalnega, frontalnega in temporalnega režnja.

Pri delu v delavnicah je predavatelj menjal  pozicijo v razredu, da nismo bili vedno v istem delu učilnice, tablo je prestavljal po celem razredu.

“The person is not a problem, the problem is the problem.”

Skozi vajo pri delu s štirimi udeleženci smo skozi pozicijo in interesov preizkušali več namenov: pridobivanje interesa, dajanje možnosti, podajanje kriterijev, kjer smo bili vedno orientirani na iskanje rešitev.

Na koncu smo izvedli tudi “metodo vrtiljaka”, ki jo lahko pri reševanju težav uporabimo tudi v razredu, zahteva pa nekaj priprave.

Torej: izberemo razredne težave, jih napišemo na lističe, trakce. Vsak učenec dobi en listič, zunanji učenci se menjujejo, lističi za vsak premik zunanjega učenca potujejo naprej.

Vsak učenec iz razreda išče rešitev na podano vprašanje in rešuje situacijo iz svojega zornega kota, podaja svoje izkušnje, misli, se počuti vrednega, slišanega, sprejetega, je del razredne skupnosti, cenjen.

Metoda je interesantna, ker se oseba ne počuti direktno izzvana, rešujejo se skupne težave, ki se pojavljajo v razredu. Hvala, Erazmus za to konkretno izkušnjo, ki jo bom uporabila.

Bili smo že malce utrujeni, vendar nas je čakala še zadnja naloga.

Pri postavljeni situaciji, kjer smo se postavili v  ogrožujočo situacijo, smo razčlenjevali stanja glede na naravnanost pri toleranci, jezi, žalosti, strahu, glede na vloge posameznika v skupini.

V končni fazi smo preizkusili aktivnosti, ki spodbudijo možgane k aktivaciji.

Današnje delo je bilo poglobljeno, zahtevalo je veliko samoaktivnosti, vključevanja, sodelovanja, odprtosti, komunikacije, razlaganja stanj, sledenja drugim, opazovanja, tako, da nam je zadnja vaja prišla še kako prav.

Naredili smo razbremenilne vaje, ki jih lahko uporabimo v razredu in na delovnem mestu, vezane so na gibalno aktivnost, ki se izvaja na stolu.

Bodi dovolj za danes, se beremo jutri.

Zapisala: Aleksandra Lampret Senčič