Drugi dan izobraževanja se je v začel z razmišljanjem o tem, na katerih delih svojega telesa občutimo različne jezike. Nenavadna, a zagotovo pozornosti vredna aktivnost, zlasti v času, ko je še kako potrebno in pomembno, da učenci ozavestijo svoja močna in slabše razvita področja, sposobnosti in zavest, da smo si vsi različni a v skupini enako pomembni. Pogovarjali smo se o 4 temeljnih področjih učne metode CLIL-a, nato pa po korakih načrtovali učni sklop v skladu z omenjeno metodo. Za nekaj trenutkov smo se prelevili v “prevajalnike”, ki znajo prevajati navodila za šolsko delo iz zelo akademskih v vsakomur razumljiva navodila in obratno. Če se je komu na začetku zdelo, da tega ne zmore, smo mu s pomočjo skupinskega dela kmalu dokazali nasprotno. Seveda, učimo se tudi na napakah in pomembno je, da ne izgubimo volje in da poskušamo znova in znova, si zastavljamo vprašanja in iščemo možne rešitve. Vseh teh zakonitosti sistema prepričanj in vrednot (angl. mindset) se moramo zavedati tudi učitelji, saj je mogoče profesionalno (kot tudi osebnostno) napredovati le, če je naš lastni sistem odprt za spremembe in izzive. Dan smo zaključili z jezikovno delavnico, cilj katere je bilo “iznajti” čimveč besednih in nebesednih načinov, kako učencu pomagati utrditi besedišče. Veliko smo se smejali in še enkrat dokazali, da se človek veliko lažje uči in bolje nauči, kadar je v učilnici prisoten tudi smeh.

Popoldne smo se podali na raziskovanje sončno – deževnega Dublina – pokukali smo v Trinity College, se nasmehnili Molly Malone, obkrožili dublinski grad, prepodili galebe iz ribnika v Štefanovem parku, ogled pa smo zaključili v znamenitem predelu Temple bar, kjer so najbolj slavni pubi v mestu. A za pivo je tam treba odšteti tudi do 9 €. Sami presodite, če je vredno.

Zapisala: mag. Alenka Kalan