Druga polovica izobraževanja se je začela s presenečenjem, saj nam je učiteljica Emma za danes prilagodila urnik. Po treh urah pouka smo se podali na raziskovanje muzeja irskih preseljevanj (the EPIC) in tako na lastni koži izkusili, kako lahko že zgolj z obljubo “drugačne” dejavnosti v razredu zaveje svež veter. Zviša se motivacija za pripravo na aktivnost, aktivira se razmišljanje o predznanju, ki ga ima prav vsak, izboljša se klima v razredu, brez težav se v skupinsko delo vključijo vsi. Vse te in še druge pozitivne plati v CLIL vljučenega področja kulture smo seveda predhodno predelali tudi teoretično.

Pred samim odhodom na ogled muzeja pa smo skozi skupinsko delavnico ponovno ustavili pri metodi “scaffoldinga”, ki smo jo omenjali že prvi dan izobraževanja. Teorijo smo nadgradili s konkretno aktivnostjo, pri kateri smo proces sajenja dreves v prvem koraku opravili s pomočjo sličic, v drugem z navodili v esperantu in naposled z navodili v irščini. Niti esperanto niti irščina nikomur nista bila razumljiva, pa na je kljub temu USPELO. Z različnimi podpornimi strategijami in aktivacijo predzanjanja vseh glav v posamezni skupini smo dosegli cilj.

Po delavnici je bil čas za gibalne minutke – učitelj Patrick nam je demonstriral hurling, tradicionalno irski nacionalni šport številka 1. Vsi ga poznajo, vsi ga igrajo, na koncu smo poskusili tudi mi. Bilo je… zanimivo. Sledil je polurni sprehod do muzeja, tam pa potovanje po najzanimivejših poteh zgodovine irskih preseljevanj po vsem svetu. Ima tudi v Šentjurju kdo irske korenine? Morda pa.

Zapisala: mag. Alenka Kalan