1. delavnica  CM Strategies

Današnji dan smo posvetili reševanju konfliktnih situacij in razumevanju perspektive nasilneža.

Prva delavnica je bila nemenjena spremljanju razredne situacije, izloščanju pomembnih socio podatkov. Metoda je usmerjena k pozitivnim spremembam v razredu. V naslednjem delu smo izvedli socialno igro.

Poteka tako:

Si že kdaj…….?

Na zapisane povedi se posamezniki premikajo v sredo kroga, kdor ostane sam, mu podamo povratno informacijo.

Pomembno je, da učenci spoznajo, da v situacijah, ki se jim dogajajo, dogodijo, niso sami in lahko vedno poiščejo pomoč.

Po poteku vaje smo naredili še introspekcijo, s pomočjo metodike risanja dlani.

Vsak izmed nas je zapisal podatke na dane iztočnice, potem pa smo v krogu izžrebali liste ter predstavili svojega, svojo izžrebanko.

Vaja je uporabna pri vzpostavljanju odnosov v razredu, spremljanju socialnih situacij, medosebnih odnosov in je vsekakor primerna za razredne ure, dobrodošla za uvoden del delavnice socialnih veščin.

2. delavnica Teaching  Resillience

V tem delu smo spoznavali teorijo in vzporedno s skupinskim delom analizirali posamezne primere. Primerjali smo naše delo, delo pri delavnicah.

Vsi, ki so bili prisotni na seminarju so že kdaj izvajali ali pa izvajajo delavnice socialnih veščin, vodene pogovore, rešujejo problematiko otrok, učiteljev, so izvajalci workshopov, v tujini je takšen način dela ustaljena praksa.

Pri skupinskem delu sem aktivno sodelovala pri debatah in podajanju rešitev. Pri delu mi je pomagala refleksija lastnih primerov iz šolske prakse.

Elementi in metodika dela pri primerih mi je dala nove zamisli za delavnice.

Skozi teoretična spoznanja o nasilju, izvajalcih nasilja, smo predelovali značilnosti vedenja nasilnežev, vključno z izvajalci digitalnega nasilja.

“Is the behavior unvanted agression or it is raugh play?”

Pri tej temi smo se zadržali kar nekaj časa, treba je bilo razjasniti teoretične poglede z našimi izkušnjami.

V nadaljevanju smo analizirali naše tehnike dela, ki smo jih ali pa jih uporabljamo v praksi z namenom refleksije in nadgradnje dela.

3. delavnica

CB

Skozi teorijo in ogled videoposnetka Booksa Gibbsona, ki se ukvarja s teorijo in prakso tudi rezilientnosti za otroke, najstnike, smo spoznali način pristopa, dela.

Posnetek je vsekakor uporaben za delo v razredih, potrebno pa je pred ogledom narediti uvod in razložiti učencem zakaj smo izbrali posnetek, čemu je namenjen, sami pa na koncu ugotovijo, kaj so se iz tega naučili in s pomočjo delavnice naredimo super poučno uro rezilientnosti.

Pri delavnici, ki je bila namenjena vzpodbujanju pozitivnih socialnih odnosov smo spodbujali mreženje, vsekakor poučna veščina, ki jo lahko uporabimo v razredni skupnosti ali pri delu v krogu.

Skozi posamezne primere in skuinsko delo smo spoznavali emocije žrtve in nasilneža.

Veliko debate smo namenili dogajanju v domačih skupnostih.

Predavatelj nas je spomnil na misli Marka Avrelija.

Načine, s katerimi dosegamo rezilientnost, veščine, ki jih lahko pridobimo z našim strokovnim delom, nam odpirajo nove poti.

V razredni skupnosti lahko vedno povemo, da se učimo veščin, rezilientnosti, da bomo bolj odporni do pojava nasilja.

Po izvedenemu skupinskemu delu smo se s predavateljem odpravili v muzej EPIC, ki je prejel že nekaj nagrad v turistični kategoriji.

Posvečen je irskim izseljencem, ki so v preteklosti zaradi revščine, življenjskih razmer zapuščali rodno grudo. Skozi zgodbe izseljencev spoznavamo usode malega človeka. Z interaktivnim načinom nam obiskovalcem predstavijo težave, s katerimi so se Irci srečevali v preteklosti,  pa tudi v sedanjosti.

Muzej je zgrajen v pristanišču od koder so odhajali mnogi otočani.

Pri vstopu smo prejeli vsak svoj potni list, s katerim smo potovali po interaktivnem muzeju ter zbirali žige. Lep spomin na obisk in hkrati opomin, da vsi od nekod prihajamo, da nam življenje včasih nič ne prizanaša.

Vsekakor je Muzej vreden ogleda.

Zapisala: Aleksandra Lampret Senčič