Drugi dan izobraževanja se je v začel z razmišljanjem o tem, na katerih delih svojega telesa občutimo različne jezike. Nenavadna, a zagotovo pozornosti vredna aktivnost, zlasti v času, ko je še kako potrebno in pomembno, da učenci ozavestijo svoja močna in slabše razvita področja, sposobnosti in zavest, da smo si vsi različni a v skupini enako pomembni. Pogovarjali smo se o 4 temeljnih področjih učne metode CLIL-a, nato pa po korakih načrtovali učni sklop v skladu z omenjeno metodo. Za nekaj trenutkov smo se prelevili v “prevajalnike”, ki znajo prevajati navodila za šolsko delo iz zelo akademskih v vsakomur razumljiva navodila in obratno. Če se je komu na začetku zdelo, da tega ne zmore, smo mu s pomočjo skupinskega dela kmalu dokazali nasprotno. Seveda, učimo se tudi na napakah in pomembno je, da ne izgubimo volje in da poskušamo znova in znova, si zastavljamo vprašanja in iščemo možne rešitve. Vseh teh zakonitosti sistema prepričanj in vrednot (angl. mindset) se moramo zavedati tudi učitelji, saj je mogoče profesionalno (kot tudi osebnostno) napredovati le, če je naš lastni sistem odprt za spremembe in izzive. Dan smo zaključili z jezikovno delavnico, cilj katere je bilo “iznajti” čimveč besednih in nebesednih načinov, kako učencu pomagati utrditi besedišče. Veliko smo se smejali in še enkrat dokazali, da se človek veliko lažje uči in bolje nauči, kadar je v učilnici prisoten tudi smeh.
Popoldne smo se podali na raziskovanje sončno – deževnega Dublina – pokukali smo v Trinity College, se nasmehnili Molly Malone, obkrožili dublinski grad, prepodili galebe iz ribnika v Štefanovem parku, ogled pa smo zaključili v znamenitem predelu Temple bar, kjer so najbolj slavni pubi v mestu. A za pivo je tam treba odšteti tudi do 9 €. Sami presodite, če je vredno.
Danes smo pri delavniški obliki vzporedno s teorijo poglabljali znanja, več je bilo sodelovanja pri skupinskem delu, sledili so prikazi intervencij v razredu ali pri delu v krogu. Nova spoznanja so vezana na nove metode uporabne didaktike, na delo pri delavnicah socialnih veščin.
Kolegi iz Nemčije, Češke, Italije, Francije, Estonije, Madžarske pri pouku uporabljajo delavniški način dela ali pa delo v “community circle”-u vodi strokovnjak na šoli.
Srečujejo se s težavami medvrstniškega nasilja, verbalne agresije, fizične agresije, s težavami neuspešne integracije v šolsko okolje, težavami prilagajanja, digitalno zasvojenostjo, izolacijo, odmikom, različnimi vrstami neželjenih vedenj…
1. delavnica Conflict Managment
Ob spoznavanju teorije smo preizkusili več konfliktnih situacij skozi igro vlog, kjer smo poudarili pomembnost povratne informacije glede na aseritvno komunikacijo. Pri delu v skupini smo v skupinicah s tremi udeleženci preizkušali različne situacije in odzivnost pri izvajalcu agresije, asertivnežu. Vedno smo imeli tudi dva opazovalca, ki sta beležila naše odzive. Odzive smo na koncu vaj reflektirali, ob končni analizi pa smo izvedli tudi skupinsko analizo s Patrickom. Pozornni smo bili na asertni odgovor, vodenje skozi konfrontacijo in na empatijo.
Sama sem bila v vseh vlogah, vaja je bila naporna, ker smo morali hitro menjavati posamezna stanja in jih posledično znati tudi razložiti.
Zahtevala je veliko medosebne interakcije in upoštevanje načel, o katerih smo se učili.
2. delavnica
Emotional Intelligence, kjer smo
v nadaljevanju razglabljali o primerih iz razredne skupnosti, kjer se pojavljajo posamezni ekscesi, neželjena vedenja, vedenja, na katerih bi želeli delati, in ki motijo vso razredno skupnost, ter delovanje posameznika.
Pri igri vlog smo razčlenjevali posamezna dogajanja, navezujoč se na teorijo TK.
“They agree to disagree, ” je bila večkrat omenjena tema pri reševanju medosebnih konfliktov, ki pa na koncu ni smela ostati nerešena, saj smo morali poiskati načine kako priti do kompromisa, končne rešitve problema, da ni nič “ostalo” v zraku.
Po naporni vaji smo izvedli sprostilno dejavnost, ki jo bom prav gotovo uporabila pri delu z učenci, imenuje se Haon, Do, Tri. Namenjena je razvijanju slušne pozornosti in koordinacije, tudi sprostitve, smo se tudi malo nasmejali. Poglejte v videu.
Gre pa takole: pri besedi ena se udarimo po kolenih, pri besedi dva udarimo z nogama ob tla, pri besedi tri pa plosknemo. Najprej za besdo ena uporabimo kolena, besedo dve in tri pa izgovorimo. Postopoma dodajamo znake za besedi dve in tri, na koncu izvajamo vajo brez besed, samo z udarjanjem in ploskanjem. Vabim vas, da poskusite.
3. delavnica
Bullying Prevention
Pri tej vaji smo se osredotočali na tehnike pri komunikaciji z agresivnimi osebami.
Pozorni smo na devet korakov, ki nas vodijo k iskanju skupnih rešitev. Tudi, če agresivnež ne vidi in ne išče rešitve, nam lahko nam samim asertivnih devet korakov nakaže smer reševanja problema.
Pri tem smo pozorni na pet značilnosti, ki se skladajo in povezujejo med sabo, tako v vertikali kot v horizontali, zato spotoma prehajamo od neasertivnosti k asertivnosti, od nesodelovanja do sodelovanja, z vsemi minusi in plusi, ki se pojavljajo na poti.
Pogoj za razumevanje petih korakov je že prej opravljen kakšen seminar na to temo, ker drugače v igri vlog in strokovni debati ne moreš sodelovati kot aktivni udeleženec.
Torej, pet korakov: tekmovanje, sodelovanje, dajanje kompromisov, izogibanje, prilagajanje, glede na najprimernejši moment intervencije in glede na prekomerno uporabo posameznih korakov.
Pri vsaki dejavnosti je bilo treba dodati deset realnih situacij, jih opisati, razčleniti, analizirati, podati povratno informacijo.
V nadaljevanju smo delali na metodi Rogerja Fisherja in Willama Urya ter po metodi Dana Siegela, ki je razvijal Flipping your Lid, teorijo o dogajanju v možganih. Sledili smo razlagi kdaj in kako ljudje izgubimo racionalno kontrolo in kako si lahko pri tem najbolj preprosto pomagamo.
Psihoterapevt Patrick O* Hare nam je teorijo razložil s prikazom rok, poudaril pomembnostm delovanja posameznih delov možgan, odnose med miselnimi procesi in posameznimi procesi možganske skorje. Na prikazu z rokami smo sledili teoriji delovanja parietalnega, okcipitalnega, frontalnega in temporalnega režnja.
Pri delu v delavnicah je predavatelj menjal pozicijo v razredu, da nismo bili vedno v istem delu učilnice, tablo je prestavljal po celem razredu.
“The person is not a problem, the problem is the problem.”
Skozi vajo pri delu s štirimi udeleženci smo skozi pozicijo in interesov preizkušali več namenov: pridobivanje interesa, dajanje možnosti, podajanje kriterijev, kjer smo bili vedno orientirani na iskanje rešitev.
Na koncu smo izvedli tudi “metodo vrtiljaka”, ki jo lahko pri reševanju težav uporabimo tudi v razredu, zahteva pa nekaj priprave.
Torej: izberemo razredne težave, jih napišemo na lističe, trakce. Vsak učenec dobi en listič, zunanji učenci se menjujejo, lističi za vsak premik zunanjega učenca potujejo naprej.
Vsak učenec iz razreda išče rešitev na podano vprašanje in rešuje situacijo iz svojega zornega kota, podaja svoje izkušnje, misli, se počuti vrednega, slišanega, sprejetega, je del razredne skupnosti, cenjen.
Metoda je interesantna, ker se oseba ne počuti direktno izzvana, rešujejo se skupne težave, ki se pojavljajo v razredu. Hvala, Erazmus za to konkretno izkušnjo, ki jo bom uporabila.
Bili smo že malce utrujeni, vendar nas je čakala še zadnja naloga.
Pri postavljeni situaciji, kjer smo se postavili v ogrožujočo situacijo, smo razčlenjevali stanja glede na naravnanost pri toleranci, jezi, žalosti, strahu, glede na vloge posameznika v skupini.
V končni fazi smo preizkusili aktivnosti, ki spodbudijo možgane k aktivaciji.
Današnje delo je bilo poglobljeno, zahtevalo je veliko samoaktivnosti, vključevanja, sodelovanja, odprtosti, komunikacije, razlaganja stanj, sledenja drugim, opazovanja, tako, da nam je zadnja vaja prišla še kako prav.
Naredili smo razbremenilne vaje, ki jih lahko uporabimo v razredu in na delovnem mestu, vezane so na gibalno aktivnost, ki se izvaja na stolu.
Pomladi 2024 nas bodo obiskali učenci iz Madžarske. Veselimo se druženja z njimi, sklepanja novih prijateljstev in novih doživetij, s katerimi se kot šola odpiramo v Evropo.
Učenci iz šole v mestecu Koka na Madžarskem, slika iz sledenja na delovnem mestu v mesecu oktobru 2023 učiteljic Edith Costo in Tatjane Ivačič
V začetku februarja nas bodo obiskali učenci iz Španije iz mesta Los Barrios. Naša učitelja Tomi Tončić in Rok Novak sta bila v oktobru v okviru Erasmus+ projekta pri njih na sledenju na delovnem mestu in se spoznala s španskim šolskim sistemom, učitelji in tudi učenci. Veselimo se že njihovega obiska in upamo, da bo takrat pri nas sneg, saj si ga zelo želijo videti, ker pri njih ni ravno nekaj vsakdanjega.
V mesecu aprilu od 15. 4. – 19. 4. se bodo naši učenci s spremljevalnimi učitelji odpravili na mobilnost v Španijo v mesto Los Barrios na jugu Španije v neposredni bližini Gibraltarja.
Na sliki so učenci španske šole na šolskem igrišču
V tednu od 13. 11. – 17. 11. 2023 se bo v okviru Erasmus+ projekta 10 naših učencev skupaj z učiteljicama Gizelo Gerenčer in Barbaro Oprešnik odpravilo na Madžarsko v mestece Koka. Priprave na mobilnost so v polnem teku. Učenci bodo na Madžarskem spoznali njihov šolski sistem, življenje njihovih vrstnikov, ogledali si bodo Budimpešto in še veliko več.
Učitelji ob prihodu domov iz sledenj na delovnem mestu z veseljem predstavijo svoja doživetja, pokomentirajo slike in navdušijo ves kolektiv nad svojo izkušnjo. Podobno predstavijo tudi učencem, ki z zanimanjem sprašujejo, kako poteka pouk v drugih državah EU, kako živijo tam njihovi vrstniki… Ta teden so svoje izkušnje predstavili učiteljici Tanja Zagajšek in Ksenija Steblovnik Rak ter učitelja Tomi Tončić in Rok Novak.
Conflict Management, Emotional Intelligence and Bullying Prevention
Cead mile failte! (Dobrodošli na Irskem).
Slušatelji smo se ob prihodu registrirali in se imensko predstavili.
Psihoterapevt Patrick O* Hare nas je s svojo predstavitvijo popeljal po koledarju dejavnosti.
Predstavil nam je delavniški način dela, pri delu ne potrebujemo računalnikov, saj je delo razgibano, dinamično, skozi delavnice nas predavatelj vzporedno vodi s teorijo.
Moj prvi vtis : “Super, to je to, hvala Erasmus.”
1. delavnica
Icebreakers & Getting to know You
Z delavniškim načinom smo preizkušali tudi program ClassDojo, skozi katerega nas je vodil Patrick.. Vse dejavnosti za skupinsko beleženje aktivnosti v razredu so potekale vzporedno z našim delom. Tako je beležil naše aktivnosti, sledenje, komunikacijo, interakcije.
Pri prvi vaji formiranja razrednih skupin nas je vodja razdelil v skupine po štiri, kjer smo spoznavali kako reagirajo v medosebnih interkacijah učenci, ki “ne gredo ravno skupaj.”
Pri nsaldnji vaji smo delali v paru, kjer smo vzpostavljali medosebne interakcije. Po predstavitvah smo predstavili svojega kolega, kolegico. Delala sem s Patricijo iz Francije.
Naslednja vaja razbijanja ledu je bila namenjena podajanju listov in dokončevanju začetih povedi.
2. delavnica
Pri vaji Secret Strenght Spotter je prišlo do manjšega zapleta, saj nekateri prijavljeni niso zmogli sodelovati pri medosebnih strokovnih debatah, zato jih je vodja delavnic napotil na tečaj angleščine. Preusmeritev nam ni vzela veliko časa, takoj smo nadaljevali.
Pri fokusiranju na pozitivne lastnosti posameznika v razredu smo delali na naslednjih elementih: pozitivne lastnosti učenca, močna področja učenca, fokusiranje na dejavnosti, ki jih učenec zmore opraviti, spodbujanje močnih področij.
Vaja, ki jo lahko opravimo v razredu:
V program vpišemo na katerih pozitivnih lastnostih bi lahko delali z učenci, učenci si sami izberejo dejavnosti, ki bi jih želeli opazovati pri sošolcih.
Teden dni učenci opazujejo svojega sošolca, sošolko in iščejo kaj je dobrega, pozitivnega naredil-a.
Dejavnost je podobna skritemu prijatelju, sami izžrebajo sošolca, dobra dela pa povedo učitelju, ki jih zabeleži v ClassDojo.
Drugače pa lahko tudi učitelj sam oblikuje skupine učencev, ki jih opazuje in točkuje dobra dela. S tem spodbujamo pozitiven medosebne interakcije, kar smo tudi preizkusili.
Dejavnosti rangiramo, točkujemo, npr.:
– medosebno sodelovanje (točka )
– posredovanje manjkajočih informacij o domači nalogi ( točka )
– pospravljanje razreda (točka)
– prijaznost (točka)
– vljudnost (točka)…..
3. delavnica
Kateri so trigerji in kako se jim upreti?
V uvodu nam je predavatelj predaval o pomenu trigerjev, v nadaljevanju pa bomo čez teden snov poglabljali.
Pričeli smo z aktivnostmi, s katerimi želimo vzpodbuditi pozitivno vedenje:
Našteli smo vedenja, ki jih ne želimo v razredu:
Zopet lahko dejavnvosti beležimo v ClassDojo, lahko pa jih tudi sledimo na klasičen način, preko papirja.
Spoštovati drug drugega- 3 točke
biti empatičen so sošolca, sošolke, 2 točki
medsebojno sodelovati, 1 točka
Točke rangiramo glede na pomembnost dejavnosti, ki jim v razredu dajemo poseben pomen, jih spodbujamo, želimo, da preko njih učenci razvijajo spoštovanje, empatijo, sodelovanje.
Te tri dejavnosti smo izbrali v naši delavniški skupini, učitelj lahko naredi za svoj razred enako.
Pri dejavnostih lahko zbiramo individualne ali skupinske točke- to se odločimo v razredni skupnosti.
Npr.: prijaznost, 5 točk
Sodelovanje, 1o točk
Nagrajujemo željena vedenja, ne kritiziramo neželjenih vedenj, s tem spodbujamo pozitivno sodelovanje.
Česa pa v razredu ne želimo? Vedenja rangiramo z minus točkami, opazjujemo kaj se med tednom v razredu dogajja.
Rangiramo:
– Verbalno nasilje: -1 točka
– etiketiranje: -2 točka
-zmerjanje. -3 točke
Pri tej dejavnosti kar hitro opazimo kdo v razredu zbira negativne točke.
ClassDojo pri negativnih točkak opozori z zvokom ooo.
Pojavi se problem, če nekdo namerno zbira negativne točke, o tem bomo govorili jutri.
4. delavnica:
SCT metoda
Strinjam se, da bom odstopil-a nekaj svoje svobode, v zameno pridobivanja prednosti v socialni skupnosti, bi lahko na kratko opisala metodo.
V nadaljevanju smo spoznavali razredno pogodbo za kreiranje varnega prostora, zaupnega okolja, s skupnim, medosebnim dogovorom, ki vodi k redukciji neželjenega vedenja in vzpodbuja pozitivne interakcije med učenci in učitelji.
Pri elementih pogodbe smo se osredotočali na posamezne etape metode, na koncu smo bili kar utrujeni.
Z veseljem nadaljujemo delo jutri, vendar za danes bodi dovolj.
Malo odmora, prosim.
Hvala Erasmus za prvi dan. Bilo je izredno poučno in koristno, predvsem iz vidika: iz predavanja konkretno v učilnico, delavnico.
Ko učiteljici spet postaneta učenki… bi lahko opisala najin prvi dan na izobraževanju v Dublinu na Irskem. Teacher’s Academy ponuja izobraževanja učiteljem iz različnih področij – udeležujeva se izobraževanja “Kako s pomočjo CLIL-a in PBL-a pomagati učencem do boljše motivacije za učenje” in “Preprečevanje medvstniškega nasilja in čustvena inteligenca”.
Prvi dan izobraževanja smo udeleženci po uvodnih spoznavnih aktivnostih postali učenci. Preizkusili smo številne kratke aktivnosti, s katerimi lahko motiviramo učence ali pa jim pomagamo, da se sprostijo in bolj zbrano spremljajo pouk. Sledila je primerjava praks 6 evropskih držav, kako vsebine različnih predmetov poučujemo v ali pri angleščini. Dokumentirali in primerjali smo svoje predznanje s področja CLIL-a (Content and Language Integrated Learning). Izvedli in analizirali smo tudi skupinsko aktivnost, ki v ospredje postavlja metodo “scaffolding”-a, kjer s pomočjo podpornih vprašanj člani skupine drug drugemu pomagajo, da hitreje dosežejo zastavljene cilje. Po odmoru smo nekateri udeleženci predstavili države in kraje, iz katerih prihajamo, sledil pa je drugi vrhunec prvega dne: kulinarična predstavitev sodelujočih držav. Na stojnicah smo značilne jedi in pijače svojih držav predstavili Irci, Francozi, Slovaki, Čehi, Slovenci, Estonci, Norvežani, Španci, Madžari, Nizozemci in Nemci, ki se ta teden družimo na petih različnih seminarjih. Med, potica in slovenska domača salama so poželi še in še pohval.
Učitelja Rok in Tomi sta tudi zadnja dva dneva bila prisotna na šoli v Los Barrios-u, kjer sta spremljala delo učiteljev tako športa kot tudi ostalih predmetov. Izvedela sta, da imajo sedaj nov program, s katerim želijo dvigniti bralno pismenost in v okviru tega berejo vsi učenci vsak dan pol ure med poukom. Dobra ideja, morda jo tudi na naši šoli preizkusimo. Naša učitelja sta bila nad izkušnjo sledenja na delovnem mestu navdušena, domov bosta prinesla ogromno novih izkušenj in novih prijateljstev.
Tomi Tončić, koordinator Miguel Ángel Márquez Navarro, ravnateljica Piedad Susana Rubio Romera, Rok Novakprojekt branja – vsak dan pol ure med poukompouk športa zunaj – v ozadju amfiteater namenjen bikoborbamrazlaga športnih pravil učencem s pomočjo posnetkovkolesa, ki so namenjena pouku športaveliko ur športa preživijo zunaj
