1. delavnica  CM Strategies

Današnji dan smo posvetili reševanju konfliktnih situacij in razumevanju perspektive nasilneža.

Prva delavnica je bila nemenjena spremljanju razredne situacije, izloščanju pomembnih socio podatkov. Metoda je usmerjena k pozitivnim spremembam v razredu. V naslednjem delu smo izvedli socialno igro.

Poteka tako:

Si že kdaj…….?

Na zapisane povedi se posamezniki premikajo v sredo kroga, kdor ostane sam, mu podamo povratno informacijo.

Pomembno je, da učenci spoznajo, da v situacijah, ki se jim dogajajo, dogodijo, niso sami in lahko vedno poiščejo pomoč.

Po poteku vaje smo naredili še introspekcijo, s pomočjo metodike risanja dlani.

Vsak izmed nas je zapisal podatke na dane iztočnice, potem pa smo v krogu izžrebali liste ter predstavili svojega, svojo izžrebanko.

Vaja je uporabna pri vzpostavljanju odnosov v razredu, spremljanju socialnih situacij, medosebnih odnosov in je vsekakor primerna za razredne ure, dobrodošla za uvoden del delavnice socialnih veščin.

2. delavnica Teaching  Resillience

V tem delu smo spoznavali teorijo in vzporedno s skupinskim delom analizirali posamezne primere. Primerjali smo naše delo, delo pri delavnicah.

Vsi, ki so bili prisotni na seminarju so že kdaj izvajali ali pa izvajajo delavnice socialnih veščin, vodene pogovore, rešujejo problematiko otrok, učiteljev, so izvajalci workshopov, v tujini je takšen način dela ustaljena praksa.

Pri skupinskem delu sem aktivno sodelovala pri debatah in podajanju rešitev. Pri delu mi je pomagala refleksija lastnih primerov iz šolske prakse.

Elementi in metodika dela pri primerih mi je dala nove zamisli za delavnice.

Skozi teoretična spoznanja o nasilju, izvajalcih nasilja, smo predelovali značilnosti vedenja nasilnežev, vključno z izvajalci digitalnega nasilja.

“Is the behavior unvanted agression or it is raugh play?”

Pri tej temi smo se zadržali kar nekaj časa, treba je bilo razjasniti teoretične poglede z našimi izkušnjami.

V nadaljevanju smo analizirali naše tehnike dela, ki smo jih ali pa jih uporabljamo v praksi z namenom refleksije in nadgradnje dela.

3. delavnica

CB

Skozi teorijo in ogled videoposnetka Booksa Gibbsona, ki se ukvarja s teorijo in prakso tudi rezilientnosti za otroke, najstnike, smo spoznali način pristopa, dela.

Posnetek je vsekakor uporaben za delo v razredih, potrebno pa je pred ogledom narediti uvod in razložiti učencem zakaj smo izbrali posnetek, čemu je namenjen, sami pa na koncu ugotovijo, kaj so se iz tega naučili in s pomočjo delavnice naredimo super poučno uro rezilientnosti.

Pri delavnici, ki je bila namenjena vzpodbujanju pozitivnih socialnih odnosov smo spodbujali mreženje, vsekakor poučna veščina, ki jo lahko uporabimo v razredni skupnosti ali pri delu v krogu.

Skozi posamezne primere in skuinsko delo smo spoznavali emocije žrtve in nasilneža.

Veliko debate smo namenili dogajanju v domačih skupnostih.

Predavatelj nas je spomnil na misli Marka Avrelija.

Načine, s katerimi dosegamo rezilientnost, veščine, ki jih lahko pridobimo z našim strokovnim delom, nam odpirajo nove poti.

V razredni skupnosti lahko vedno povemo, da se učimo veščin, rezilientnosti, da bomo bolj odporni do pojava nasilja.

Po izvedenemu skupinskemu delu smo se s predavateljem odpravili v muzej EPIC, ki je prejel že nekaj nagrad v turistični kategoriji.

Posvečen je irskim izseljencem, ki so v preteklosti zaradi revščine, življenjskih razmer zapuščali rodno grudo. Skozi zgodbe izseljencev spoznavamo usode malega človeka. Z interaktivnim načinom nam obiskovalcem predstavijo težave, s katerimi so se Irci srečevali v preteklosti,  pa tudi v sedanjosti.

Muzej je zgrajen v pristanišču od koder so odhajali mnogi otočani.

Pri vstopu smo prejeli vsak svoj potni list, s katerim smo potovali po interaktivnem muzeju ter zbirali žige. Lep spomin na obisk in hkrati opomin, da vsi od nekod prihajamo, da nam življenje včasih nič ne prizanaša.

Vsekakor je Muzej vreden ogleda.

Zapisala: Aleksandra Lampret Senčič

1. delavnica

Conflict Management Skills

Današnji dan je bil namenjen teoretičnim spoznanjem, utrjevanju snovi in delavniškemu načinu dela.

Velik poudarek je bil na memoriranju podatkov včerajšnjega dneva, delali smo v skupini po štirje ali trije. Delala sem s kolegi iz Nemčije in Francije.

Skozi podane primere smo reševali razredne konfliktne situacije.

Osredotočali smo se na odzive učencev in reflektirali obsojanje, implikacije, sram, potrebe, izražanje čustev, prošnje.

Včerajšnjo snov smo ponovili z vajo v dveh parih, kjer sta dva učenca odgovarjala na snov, pri kateri so bili odgovori napisani za hrbtom, na beli tabli. Ostala dva v paru pa sta glede na odgovore postavljala vprašanja.

Utrjevanje teoretičnih spoznanj nam je vzelo precej časa, veliko momentov smo posvetili pasivni agresiji.

Teorija NVC avtorja Rosenberga nas je vodila skozi štiri stopnje veščin.

Ker smo pri prejšnji delavnici bili naravnani na teorijo, je ta zahtevala vajo čuječnosti. Predavatelj nam je podal navodila za izvajanje vaj z učenci, prav tako pa je reflektiral kako je sam izvajal vaje s študenti in kakšne so razlike pri izvajanju z otroki, starejšimi.

Pri vaji osredotočanja smo bili pozorni na zunanje glasove.

Stimulans- respond, iskanje momentov in spoznanja, da se vse spreminja.

2. delavnica Emotional Intelligence in Action

V nadaljevanju smo spoznavali teorijo Carla Rogersa, ki utemeljuje empatijo, brezpogojno pozitivno nagrajevanje, kongruentnost.

“Pot skozi džunglo z mačeto je ponavljajoče dejanje, pomeni ponovno rast, ponovno sekanje.”

V nadaljevanju smo označevali posamezne etape doživljanja učenca, ki v razredu izstopa z neprimernim vedenjem, motečimi interakcijami.

Skozi štiri stopnje smo za vsak dobljen primer utemeljevali lestvico.

Pri delu v skupini smo na primeru miselnega vzorca, ki je potoval naokoli, utrjevali snovi in teorijo.

S teorijo EI in SEL smo končali to delavnico.

Po vaji smo na travniku pred šolo vadili hurling.

Hurling je ekipni šport, izhaja iz gelske kulture.  Igra se s posebnimi palicami, ki so na koncu krožno razširjene, imenujejo se hurley, žoga pa sliotar.

3. delavnica Anti Bullying Culture

Pri tej delavnici smo povezali dosedanje teorije, v nadaljevanju smo izpolnjevali zapisano glede na štiri faze, ki se pojavljajo pri socialnih potrebah.

Na koncu smo skozi teorijo izbire vedenja razčlenjevali emocije, telesni odziv in reakcije glede na dano situacijo (skoraj povoziš kolesarja, učenec vrže papir čez učilnico, učenec ne želi sodelovati pri pouku, učenec v  vlogi razrednega klovna….).

Po pouku sem si privoščila dolg sprehod po mestu, se nadihala svežega zraka.

Na Trinity Collegu sva z Alenko čestitali maturantu in maturantki ter jima zaželeli uspešno akademsko pot.

Popoldan je bil namenjen kulturnim znamenitostim mesta, zvečer pa spoznavanju irskih tradicionalnih plesov, dan je bil dolg….

Nekaj korakov sva prav gotovo usvojili.

Zapisala: Aleksandra Lampret Senčič

2. dan seminarja

Danes smo pri delavniški obliki vzporedno s teorijo poglabljali znanja, več je bilo sodelovanja pri skupinskem delu, sledili so prikazi intervencij v razredu ali pri delu v krogu. Nova spoznanja so vezana na nove metode uporabne didaktike, na delo pri delavnicah socialnih veščin.

Kolegi iz Nemčije, Češke, Italije, Francije, Estonije, Madžarske pri pouku uporabljajo delavniški način dela ali pa delo v “community circle”-u  vodi strokovnjak na šoli.

Srečujejo se s težavami medvrstniškega nasilja, verbalne agresije, fizične agresije,  s težavami neuspešne integracije v šolsko okolje, težavami prilagajanja, digitalno zasvojenostjo, izolacijo, odmikom, različnimi vrstami neželjenih vedenj…

1. delavnica Conflict Managment

Ob spoznavanju teorije smo preizkusili več konfliktnih situacij skozi igro vlog, kjer smo poudarili pomembnost povratne informacije glede na aseritvno komunikacijo. Pri delu v skupini smo v skupinicah s tremi udeleženci preizkušali različne situacije in odzivnost pri izvajalcu agresije, asertivnežu. Vedno smo imeli tudi dva opazovalca, ki sta beležila naše odzive. Odzive smo na koncu vaj reflektirali, ob končni analizi pa smo izvedli tudi skupinsko analizo s Patrickom. Pozornni smo bili na asertni odgovor, vodenje skozi konfrontacijo in na empatijo.

Sama sem bila v vseh vlogah, vaja je bila naporna, ker smo morali hitro menjavati posamezna stanja in jih posledično znati tudi razložiti.

Zahtevala je veliko medosebne interakcije in upoštevanje načel, o katerih smo se učili.

2. delavnica

Emotional Intelligence, kjer smo

v nadaljevanju razglabljali o primerih iz razredne skupnosti, kjer se pojavljajo posamezni ekscesi, neželjena vedenja, vedenja, na katerih bi želeli delati, in ki motijo vso razredno skupnost, ter delovanje posameznika.

Pri igri vlog smo razčlenjevali posamezna dogajanja, navezujoč se na teorijo TK.

“They agree to disagree, ” je bila večkrat omenjena tema pri reševanju medosebnih konfliktov, ki pa na koncu ni smela ostati nerešena, saj smo morali poiskati načine kako priti do kompromisa, končne rešitve problema, da ni nič “ostalo” v zraku.

Po naporni vaji smo izvedli sprostilno dejavnost, ki jo bom prav gotovo uporabila pri delu z učenci, imenuje se Haon, Do, Tri. Namenjena je razvijanju slušne pozornosti in koordinacije, tudi sprostitve, smo se tudi malo nasmejali. Poglejte v videu.

Gre pa takole: pri besedi ena se udarimo po kolenih, pri besedi dva udarimo z nogama ob tla, pri besedi tri pa plosknemo. Najprej za besdo ena uporabimo kolena, besedo dve in tri pa izgovorimo. Postopoma dodajamo znake za besedi dve in tri, na koncu izvajamo vajo brez besed, samo z udarjanjem in ploskanjem. Vabim vas, da poskusite.

3. delavnica

Bullying Prevention

Pri tej vaji smo se osredotočali na tehnike pri komunikaciji z agresivnimi osebami.

Pozorni smo na devet korakov, ki nas vodijo k iskanju skupnih rešitev. Tudi, če agresivnež ne vidi in ne išče rešitve, nam lahko nam samim asertivnih devet korakov nakaže smer reševanja problema.

Pri tem smo pozorni na  pet značilnosti, ki se skladajo in povezujejo med sabo, tako v vertikali kot v horizontali, zato spotoma prehajamo od neasertivnosti k asertivnosti, od nesodelovanja do sodelovanja, z vsemi minusi in plusi, ki se pojavljajo na poti.

Pogoj za razumevanje petih korakov je že prej opravljen kakšen seminar na to temo, ker drugače v igri vlog in strokovni debati ne moreš sodelovati kot aktivni udeleženec.

Torej, pet korakov: tekmovanje, sodelovanje, dajanje kompromisov, izogibanje, prilagajanje, glede na najprimernejši moment intervencije in glede na prekomerno uporabo posameznih korakov.

Pri vsaki dejavnosti je bilo treba dodati deset realnih situacij, jih opisati, razčleniti, analizirati, podati povratno informacijo.

V nadaljevanju smo delali na metodi Rogerja Fisherja in Willama Urya ter po metodi Dana Siegela, ki je razvijal Flipping your Lid, teorijo o dogajanju v možganih. Sledili smo razlagi kdaj in kako ljudje izgubimo racionalno kontrolo in kako si lahko pri tem najbolj preprosto pomagamo.

Psihoterapevt Patrick O* Hare nam je teorijo razložil s prikazom rok, poudaril pomembnostm delovanja posameznih delov možgan, odnose med miselnimi procesi in posameznimi procesi možganske skorje. Na prikazu z rokami smo sledili teoriji delovanja parietalnega, okcipitalnega, frontalnega in temporalnega režnja.

Pri delu v delavnicah je predavatelj menjal  pozicijo v razredu, da nismo bili vedno v istem delu učilnice, tablo je prestavljal po celem razredu.

“The person is not a problem, the problem is the problem.”

Skozi vajo pri delu s štirimi udeleženci smo skozi pozicijo in interesov preizkušali več namenov: pridobivanje interesa, dajanje možnosti, podajanje kriterijev, kjer smo bili vedno orientirani na iskanje rešitev.

Na koncu smo izvedli tudi “metodo vrtiljaka”, ki jo lahko pri reševanju težav uporabimo tudi v razredu, zahteva pa nekaj priprave.

Torej: izberemo razredne težave, jih napišemo na lističe, trakce. Vsak učenec dobi en listič, zunanji učenci se menjujejo, lističi za vsak premik zunanjega učenca potujejo naprej.

Vsak učenec iz razreda išče rešitev na podano vprašanje in rešuje situacijo iz svojega zornega kota, podaja svoje izkušnje, misli, se počuti vrednega, slišanega, sprejetega, je del razredne skupnosti, cenjen.

Metoda je interesantna, ker se oseba ne počuti direktno izzvana, rešujejo se skupne težave, ki se pojavljajo v razredu. Hvala, Erazmus za to konkretno izkušnjo, ki jo bom uporabila.

Bili smo že malce utrujeni, vendar nas je čakala še zadnja naloga.

Pri postavljeni situaciji, kjer smo se postavili v  ogrožujočo situacijo, smo razčlenjevali stanja glede na naravnanost pri toleranci, jezi, žalosti, strahu, glede na vloge posameznika v skupini.

V končni fazi smo preizkusili aktivnosti, ki spodbudijo možgane k aktivaciji.

Današnje delo je bilo poglobljeno, zahtevalo je veliko samoaktivnosti, vključevanja, sodelovanja, odprtosti, komunikacije, razlaganja stanj, sledenja drugim, opazovanja, tako, da nam je zadnja vaja prišla še kako prav.

Naredili smo razbremenilne vaje, ki jih lahko uporabimo v razredu in na delovnem mestu, vezane so na gibalno aktivnost, ki se izvaja na stolu.

Bodi dovolj za danes, se beremo jutri.

Zapisala: Aleksandra Lampret Senčič

Conflict Management, Emotional Intelligence and Bullying Prevention

Cead mile failte! (Dobrodošli na Irskem).

Slušatelji smo se ob prihodu registrirali in se imensko predstavili.

Psihoterapevt Patrick O* Hare nas je s svojo predstavitvijo popeljal po koledarju dejavnosti.

Predstavil nam je delavniški način dela, pri delu ne potrebujemo računalnikov, saj je delo razgibano, dinamično, skozi delavnice nas predavatelj vzporedno vodi s teorijo.

Moj prvi vtis : “Super, to je to, hvala Erasmus.”

1. delavnica

Icebreakers & Getting to know You

Z delavniškim načinom smo preizkušali tudi program ClassDojo, skozi katerega nas je vodil Patrick.. Vse dejavnosti za skupinsko beleženje aktivnosti v razredu so potekale vzporedno z našim delom. Tako je beležil naše aktivnosti, sledenje, komunikacijo, interakcije.

Pri prvi vaji formiranja razrednih skupin nas je  vodja razdelil v skupine po štiri, kjer smo spoznavali kako reagirajo v medosebnih interkacijah učenci, ki “ne gredo ravno skupaj.”

Pri nsaldnji vaji smo delali v paru, kjer smo vzpostavljali medosebne interakcije. Po predstavitvah smo predstavili svojega kolega, kolegico. Delala sem s Patricijo iz Francije.

Naslednja vaja razbijanja ledu je bila namenjena podajanju listov in dokončevanju začetih povedi.

2. delavnica

Pri vaji Secret Strenght Spotter je prišlo do manjšega zapleta, saj nekateri prijavljeni niso zmogli sodelovati pri medosebnih strokovnih debatah, zato jih je vodja delavnic napotil na tečaj angleščine. Preusmeritev nam ni vzela veliko časa, takoj smo nadaljevali.

Pri fokusiranju na pozitivne lastnosti posameznika v razredu smo delali na naslednjih elementih: pozitivne lastnosti učenca, močna področja učenca, fokusiranje na dejavnosti, ki jih učenec zmore opraviti, spodbujanje močnih področij.

Vaja, ki jo lahko opravimo v razredu:

V program vpišemo na katerih pozitivnih lastnostih bi lahko delali z učenci, učenci si sami izberejo dejavnosti, ki bi jih želeli opazovati pri sošolcih.

Teden dni učenci opazujejo svojega sošolca, sošolko in iščejo kaj je dobrega, pozitivnega naredil-a.

Dejavnost je podobna skritemu prijatelju, sami izžrebajo sošolca, dobra dela pa povedo učitelju, ki jih zabeleži v ClassDojo.

Drugače pa lahko tudi učitelj sam oblikuje skupine učencev, ki jih opazuje in točkuje dobra dela. S tem spodbujamo pozitiven medosebne interakcije, kar smo tudi preizkusili.

Dejavnosti rangiramo, točkujemo, npr.:

– medosebno sodelovanje (točka )

– posredovanje manjkajočih informacij o domači nalogi ( točka )

– pospravljanje razreda (točka)

– prijaznost (točka)

– vljudnost (točka)…..

3. delavnica

Kateri so trigerji in kako se jim upreti?

V uvodu nam je predavatelj predaval o pomenu trigerjev, v nadaljevanju pa bomo čez teden snov poglabljali.

Pričeli smo z aktivnostmi, s katerimi želimo vzpodbuditi pozitivno vedenje:

Našteli smo vedenja, ki jih ne želimo v razredu:

Zopet lahko dejavnvosti beležimo v ClassDojo, lahko pa jih tudi sledimo na klasičen način, preko papirja.

Spoštovati drug drugega- 3 točke

biti empatičen so sošolca, sošolke, 2 točki

medsebojno sodelovati, 1 točka

Točke rangiramo glede na pomembnost dejavnosti, ki jim v razredu dajemo poseben pomen, jih spodbujamo, želimo, da preko njih učenci razvijajo spoštovanje, empatijo, sodelovanje.

Te tri dejavnosti smo izbrali v naši delavniški skupini, učitelj lahko naredi za svoj razred enako.

Pri dejavnostih lahko zbiramo individualne ali skupinske točke- to se odločimo v razredni skupnosti.

Npr.: prijaznost, 5 točk

Sodelovanje, 1o točk

Nagrajujemo željena vedenja, ne kritiziramo neželjenih vedenj, s tem spodbujamo pozitivno sodelovanje.

Česa pa v razredu ne želimo? Vedenja rangiramo z minus točkami, opazjujemo kaj se med tednom v razredu dogajja.

Rangiramo:

– Verbalno nasilje: -1 točka

– etiketiranje: -2 točka

-zmerjanje. -3 točke

Pri tej dejavnosti kar hitro opazimo kdo v razredu zbira negativne točke.

ClassDojo pri negativnih točkak opozori z zvokom ooo.

Pojavi se problem, če nekdo namerno zbira negativne točke, o tem bomo govorili jutri.

4. delavnica:

SCT metoda

Strinjam se, da bom odstopil-a nekaj svoje svobode, v zameno pridobivanja prednosti v socialni skupnosti, bi lahko na kratko opisala metodo.

V nadaljevanju smo spoznavali razredno pogodbo za kreiranje varnega prostora, zaupnega okolja, s skupnim, medosebnim dogovorom, ki vodi k redukciji neželjenega vedenja in vzpodbuja pozitivne interakcije med učenci in učitelji.

Pri elementih pogodbe smo se osredotočali na posamezne etape metode, na koncu smo bili kar utrujeni.

Z veseljem nadaljujemo delo jutri, vendar za danes bodi dovolj.

Malo odmora, prosim.

Hvala Erasmus za prvi dan. Bilo je izredno poučno in koristno, predvsem iz vidika: iz predavanja konkretno v učilnico, delavnico.

Zapisala: Aleksandra Lampret Senčič